nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Ož je prihajala iz strešne line v rahlo padajoči črti, poševno prečkala cesto, segla čez sadovnjak, s plotom ograjen od ceste, in se zavozlala v drevesu na nasprotni strani. Ljudje so cenili in primerjali razsežnosti, eni občudovali drznost takega podjemanja brez mreže, drugi ga spet omalovaževali, češ da mož celo življenje ne počenja drugega ko na sejmih in drugih ljudskih shodih napeljuje ožo, to da je njegovo izučenje in njegov vsakdanji kruh, torej nič posebnega in podobno stotim drugim izučenjem in vsakdanjim kruhom stotih drugih. Tesar, je rekel tesar, ki po visokem in še mokrem grebenu, zgoraj pod milim nebom, nese prvo bruno za ostrešje, nese glajt, ki bo nosil lemeze, se nič drugače ne bo nasadil na kolu ali se ubil na paleti opeke, ko se bo s tovorom vred prekucnil v globino, kakor oni vrvoblaznež, ki mu je do stopicljanja po napetih nitkah.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani