nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Volčjaku je bilo Tjaževe slabe obveščenosti o pasjih pasmah in njegove ponudbe malo mar, k oglasnim deskam so ga gnale druge potrebe. Njegov pogled je najprej spolzel po Tjažu, prevohal je njegovo hlačnico, se dalj časa ustavil ob zateklini, ki mu jo je priskrbel hudobni fičafaj, se slednjič povzpel do njegove mošnje, ribal nekaj časa svoj mrzli gobec ob njegovi mošnji, dosledil njegov korenček in s frlinčenjem repa nakazal, da se strinja z njim. Tjaž se pri tem ni drznil ganiti, le redkokdaj v življenju je stal tako mirno, brez upora je prenašal pasjo bližino, se ni drznil, da bi je ne prenašal, dokler je pes s svojim mrzlim nosom dregal v mošnjo in jo spravljal v nered, oddahnil se je, ko je pes začel duhati deske, obduhal je vse planke, izbiral med lepaki in se odločil za lepak, ki je vabil na farni mladinski dan, kaj vabil, bobnal mladince na to farno srečanje, to pomeni, našel je lepak, ki je najbolj ustrezal njegovim potrebam, izbira na oglasnih
deskah je bila res velika in bi si bil lahko poiskal tudi drug papir, pa ne, izbral si je mladinski dan, ni se zamujal dosti, da je izbral, takoj ga je imel, izluščil ta dan iz vseh drugih dni, dobro ocenil izbiro, dvignil nogo in spustil curek, in tak volčjak spusti curek, ki nekaj pomeni, in se morajo drugi curki skriti pred njim, ropotalo je po plankah in odskakovalo na deskah, curek je krepko trkal po debelih črkah in rohnel po papirju, medtem ko je pes stal na treh nogah in molil Tjažu jezik.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani