nova beseda iz Slovenije

njegov (1.001-1.100)


doline v gore, in potoki solza so spremljali      njegov      beg. Toda tako hitro in brez upora se ni podala  A
zdaj, ko je prišel po vino, je dejal, da naj      njegov      stari dolg kar temu računu pripišem, da pojde  A
Rozala. »Pri tebi bo kakor doma, in ti si tudi      njegov      boter.« »Potlej gre za par let v Ljubljano,  A
preganjale mladeničeve besede in njegove oči in      njegov      obraz, in roko je še čutila v roki.To je vendar  A
Lizi se je zdel fant ne samo zabaven kakor      njegov      oče, ampak tudi pameten; saj je govoril skoraj  A
imetje; sicer pa da govori iz njega Tonetov, ne      njegov      prijatelj.Gašper sploh ni maral za dobrodušnega  A
Gašper sploh ni maral za dobrodušnega Franceta;      njegov      prijatelj je bil Janez, ki je z njim vred zabavljal  A
očital, to je njega zadelo, po pravici; zakaj      njegov      očitek je bil krivičen in namerjen na nedolžnega  A
brezobzirno, nehvaležno. Tetrev je bil vendar      njegov      sorodnik, trikrat toliko star, stokrat toliko  A
preprositi; stričevo ravnanje je le še utrjalo      njegov      sklep; tako lepo, tako plemenito se mu je videlo  A
obsojen in kaznovan, da se drugi oplaše; da je      njegov      sin še marsikaj slišal, kar je Rožman žaljivega  A
bolj pečati s čebelami. Kakor pred toliko leti      njegov      oče tako je presedel zdaj on marsikatero uro  A
kdaj imeniten in slaven mož, kakršen je bil      njegov      sorodnik.Ali veste vi,« je vprašal slovesno  A
vašega strica, da bodo še pozni vnuki romali na      njegov      rojstni dom. Vzidali bomo spominsko ploščo  A
preden bi ji povedal, kdo je on in kdo je bil      njegov      stric! Tiha želja se mu je izpolnila na ves  A
me slavni Urban Škorec v uho piše, jaz nisem      njegov      norec.‒ Pojdite z menoj v Hrastje, da bova še  A
Abstinenca vendar ne more biti sama sebi namen.      Njegov      namen se je dosegal tukaj tudi brez nje, in  A
Tolažila ga je samo misel, kako očetovsko dober je      njegov      načelnik, ki mu gotovo ne bo zameril majhne  A
navodilih izkušenega uradnika, če hoče postati kdaj      njegov      vredni tovariš. Muren se je tiho priklonil in  A
jima načelnik ne more do živega, se skrivata za      njegov      hrbet; on pa nastavlja prsi strupenim napadom  A
Muren sam sebi. Zavest in nada, da se vzdigne      njegov      ugled med uradniki, mu je sicer dvigala glavo  A
spet drugačne, ne takšne, za kakršne je veljal      njegov      sklep, in potem, kakor se sklicujejo politiki  A
posebno priljubljenega. Pomislite pa tudi, da je      njegov      sin kontrolor v Radovljici in postane najbrž  A
sin kontrolor v Radovljici in postane najbrž      njegov      naslednik.Stari se boji, da sin še ni dozorel  A
onadva menda vendar tudi jezila, ko bosta brala      njegov      spominski slavospev. Vsi sorodniki, prijatelji  A
ki so ga nosili za njim, še vedno preganjal.      Njegov      sin pa morda še njegov naslednik ne bo. Oh  A
še vedno preganjal. Njegov sin pa morda še      njegov      naslednik ne bo. Oh!   A
ji je, kako je ona s svojimi zahtevami ranila      njegov      ugled. »Ali se ni vse po sreči izšlo?« se je  A
izobraženec izreči sodbe, dokler je ni izrekel      njegov      list. Mi smo narejevavci javnega mnenja.«   A
gospod učitelj,« je vstal, ne Pavel, ampak      njegov      sosed Miha, ki je poznal vrline svojega učitelja  A
utegnilo povzročiti to čudno vedenje; a da bi bil      njegov      vestni, trezni Ponižen tako otročje nespameten  A
vračunana. Ta fant ne sme misliti, da sem jaz      njegov      norec.‒ In kako je oblečen!«   A
videl mladega Andreja; manj všeč pa mu je bil      njegov      oče, ki je vedno pozvedoval in povpraševal in  A
se mu je, kakor da bi iz Gričarja že govoril      njegov      tast.Toda ta reč še ni bila tako gotova, vsaj  A
materi v Šmihel. Povedati ji je moral, da je      njegov      sklep dozorel, in podreti zadnje ugovore.Prepričan  A
bo mož, za čigar ženo se je moral potegniti      njegov      prijatelj! Komaj je bil gospod major zvečer  A
Voz je bil vaš, gospa, kajne?« »Ne,      njegov.     « »Njegov, njegov.  A
»Ne, njegov.« »     Njegov,      njegov.Stvar je še bolj zapletena.   A
»Ne, njegov.« »Njegov,      njegov.     Stvar je še bolj zapletena.   A
po belem poslopju, ki je bilo njegova last,      njegov      ponos.Skrčila mu je pač žalost srce; toda močnejši  A
sorodnika, celjska grofa, Friderik in zlasti      njegov      sin Urh.Kajti Friderik, ošaben, strasten, silovit  A
pustošili, in sitnosti, katere je napravljal cesarju      njegov      nepokojni in bojaželjni brat.Vsega tega je cesar  A
To je bil praktičen in lojalen predlog kakor      njegov      oča, predstojnik krčmarskega ceha in gostilničar  A
Lazarja, ki je pošten in moder mož, kakor je bil      njegov      sveti patron, ne pa taka ničemrnost in gizdavost  A
sivih oči. Visok je bil poleg njega videti      njegov      poročnik Vit Lazar in njegov svetli oklep in  A
poleg njega videti njegov poročnik Vit Lazar in      njegov      svetli oklep in bleščeča se čelada z dolgim  A
s svojim žrebcem vpijočo in jokajočo gnečo.      Njegov      ostri glas je prevpil hrup in vrišč, in vsa  A
Hudim skušnjavam pa se je moral braniti tudi      njegov      hlapec Jurij.Točaj Jošt je bil prevzel skrb  A
začel pripovedovati, kako žalostno se je končal      njegov      nade polni noviciat v samostanu.Novega opata  A
in če dobi Lazar Kornelijo, vzame tebe nemara      njegov      Jernej, ki je že spet vprašal po tebi.« »Naj  A
Avstrijskem, par tisoč goldinarjev ali pa kot vazal      njegov      trdni grad.Naš gospod se ne ozira nič na rodovino  A
povedati, zakaj vas je napadel in kdo je bil      njegov      tovariš.« »Ali poznate nekega kaporala Boštjana  A
načine, da bi iz njega spravili, kdo je bil      njegov      tovariš pri napadu, a vse zastonj; nobene besede  A
je stopal vštric poveljnika doktor Lenart in      njegov      smeh je bil neznosen, ko se je ozrl po ljudeh  A
peruti. »Nesi ga stran in zadavi ga!« je dejal      njegov      gospodar hlapcu Jerneju, ki je, zaklet sovražnik  A
pozdravil grofa s svojim vojaštvom Vitovec,      njegov      general, in Hohenwart, grajski poveljnik.Med  A
Toda, čuješ, brez vsega hrupa!« mu je zaklical      njegov      naklonjeni gospod. V sobo, kjer je grof dajal  A
Lazar poslal nadkonjarja? Toda prstan je bil      njegov.     O, nikdar še ni Kornelija tako želela Polone  A
mu ni zlomil meč. . / . / stran 91 . / In      njegov      meč je bil zlomljen. »In deklico sta odpeljala  A
Vranjega Brda je bil,« razlaga Boštjan, »in pa      njegov      hlapec.Spoznal sem njegovega lisastega konja  A
Ungnada nam je iztrgal Vranjebrški. Sploh stoji      njegov      grad preblizu Celja.Preden preteče deset dni  A
omeniti?« »Še, še,« se je oglasil krčmar Rožič in      njegov      sosed mesar in ponovila sta sodnikove besede  A
brdki, rejeni mož poleg njega je pa Neiperg,      njegov      tekmec v cesarjevi milosti.«In mož je pripovedoval  A
zahteva oporoka, v njegovem varstvu, dokler se      njegov      značaj ne utrdi.Zatorej se imajo zahteve poslancev  A
vse to grofova spletka, ki hoče izpodkopati      njegov      vpliv na pobožnega in v nravstvenih nazorih  A
bi se za kralja ne potegnil Eizinger ali pa      njegov      stric celjski grof?«Boštjan pa je znal zdaj  A
pa mu je zdajci šinilo v glavo, kaj, če bi se      njegov      gospod hotel udeležiti te zarote in njega celo  A
dostojanstva in se napotil z Boštjanom kakor Merkur,      njegov      priljubljeni bog, z Marsom ‒ takega si je pač  A
stran 150 . / mogel drugače ravnati, kajti kakor      njegov      gospod, sovraži tudi on vsa kriva pota in niti  A
priteklo par hlapcev, ki so ga hoteli ustaviti.      Njegov      meč in krepki konj sta si naredila pot.V brzem  A
gradu in izustila divjo kletev na Celjana in      njegov      rod. XVIII Opisujoč homatije vročega stoletja  A
sin dorasel in vprašal po očetu, sva romala na      njegov      grob in zarotila sem ga, naj maščuje očetovo  A
je Pezdir to pravil Avguštinu, prišel je drug      njegov      tovariš, Slivar po imenu, in prisede k njima  A
pomisli, da pravde in anarhije še konec ne bo.      Njegov      hlapec Boštjan, ki je bil vedno na lovu in je  A
tedaj, ga spet enkrat obiskat. Grem naravnost v      njegov      kabinet. Ravno sem hotel na vrata potrkati   A
medved in trden kakor gabrova grča, kot je bil      njegov      oče in pred očetom njegov ded.Gozdarjeva hiša  A
gabrova grča, kot je bil njegov oče in pred očetom      njegov      ded.Gozdarjeva hiša je stala v gozdu, daleč  A
videlo, kakor bi bil gospodar, Jernač pa le      njegov      nosač. »Sem nas vendar ne bodo sledili kuščarji  A
komaj pričakoval, da bi zvedel, kako jo je zvil      njegov      pajdaš. »No, Ocvirek, zdaj pa govori!  A
nekaj let starejši od lajtnanta, bil je lep mož;      njegov      sicer resni obraz je pokazoval neko dobrotljivost  A
prvi pogled se je ta mož prikupil županu; tudi      njegov      govor, dasi ga ni razumel, zdel se mu je prijeten  A
Lajtnant je bil nekoliko večji od ritmajstra, ali      njegov      podolgasti, mozolasti obraz je bil nekoliko  A
vsa ritmajstrova podoba, posebno ji je prijal      njegov      krepki, ali vendar mili glas in še bolj njegova  A
lice in kakor blisk je neka nejevolja prešinila      njegov      prazni obraz, kakor bi hotel reči: »To sem si  A
Posebno rad je s seboj jemal Miška, ker je bil      njegov      najstarejši drug in prijatelj in zaradi dobrovoljnosti  A
njim. Ranjki Levec je bil Ankin stric, brat      njegov,      Ankin oče, je bil učitelj v Gorenjih Duplicah  A
poleg pomislila na njegovo vljudno vedenje in na      njegov      prijazni govor, morala je priznati, da je ritmajster  A
takšen, kakor si ga je želela njena domišljija.      Njegov      glas ji je sicer segal v srce, njegovo vljudno  A
pripovedovati, Berta bi ga bila ves dan poslušala.      Njegov      simpatični glas ji je stresal dušo.Ako je sedela  A
nepremaknjenim očesom strmela v pripovedovalca.      Njegov      glas ji je bil danes posebno mil, neki čaroben  A
mogoče! Boltovec ni mož za šalo, zato mu je porok      njegov      resni, častitljivi obraz.Tako govori le mož  A
Mrtev je Cezar Angelini in drugi, najbrž morilec      njegov,      Amadeo Bentivoglio, ki se je bržkone sam končal  A
vahtmajster po svojo Anico. Izpremljal ga je      njegov      oče, ki je kar najhitreje želel videti svojo  A
da je smel po svojem sam loviti, ali kakor      njegov      oče, tako tudi on nikoli ni mislil na lov, zdaj  A
sladke medene hruške, katere je bil posebno vesel      njegov      želodec, kateri še ni obedoval tako gosposko  A
kateri še ni obedoval tako gosposko, kar ga je      njegov      gospodar odnesel z doma. V tem pa prileti rumena  A
dvanajsta ura ‒ ubiti lonec, vse to mu beli glavo,      njegov      um ne more predreti megle, ki obkroža osin orakelj  A
nekem kotu je pobijal mesar mlado junico in      njegov      hlapec je deval ovco iz kože. Mesar je bil  A
samo desnico vlačil cela drevesa na kup; za      njegov      trud smo, kar nas je bilo pri ognju, zvrgli  A
da je vse v redu. Na to vstane župnik in na      njegov      poziv vsi drugi ‒ samo gospodinja z deklo je  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA