nova beseda iz Slovenije

njegov (1.201-1.300)


Vilarja je vse to zanimalo, ker je spadalo v      njegov      delokrog. Pri slovesu mu je načelnik naročil  A
nekdaj ubožen lesen han, ki je ob zasedbi zgorel.      Njegov      lastnik je ali poginil ali pobegnil, in pogorišče  A
vsem postreže Samuel Blaustift.« Pojavil se je      njegov      sin Manojlo, osemnajstletnik širokih ust in  A
zavrtel in tako naglo tekel pred družbo, da je      njegov      zamasljeni kaftan kar frčal za njim po zraku  A
komisarjeve nazore, no gozdarstvo ni spadalo v      njegov      delokrog, zato se ni vmešaval v pogovor. Pl  A
obraz. Kakor bi nekaj veleval, takšen je bil      njegov      glas.Nekaj ponosnega, krepkovoljnega je zvenelo  A
da hoče že vsak s svojimi nasveti segati v      njegov      posel.In pomislil je: ta proziravi človek pozna  A
sta brzo stopala, toda Milošević ni zaostal.      Njegov      korak je bil trd in razvaljen, zdelo se je,  A
predse v temna pobočja planin. Zvonek je bil      njegov      glas, neustrašenost in prepričanje je odmevalo  A
pel dolgo pesem o starem bosenskem junaku.      Njegov      zatemneli obraz se je pokril z resnostjo in  A
Vilarja so že v mestu poučili in ga uvedli v      njegov      posel: vse te naprave naj nadzira, po njegovih  A
gozdarja Bierkopfa s pipo v ustih. Bierkopf je na      njegov      pozdrav površno prikimal ter korakal dalje,  A
nekaj tujih denarnih pošiljatev, so ga spodili.      Njegov      nastop, nekoliko omajan po pijanstvu, je še  A
da so poslali pred tednom Atifa Sarajlijo na      njegov      ogleduški posel. Pozno v noč je Vilar zložil  A
brezobziren in neustrašen človek, kadar je šlo za      njegov      žep, a mahoma se je prestrašil, omalodušil,  A
/ Nastavila ga je za gozdarja, ker je bil      njegov      oče tudi gozdar.Ko je deželna vlada spoznala  A
počenil h košnici ter jo začel iznova napletavati.      Njegov      obraz je bil teman, omrtvel. Gost je pušil in  A
pritisnil na predloženi mu papir. Takšen je bil      njegov      podpis. »Kje si bil toliko časa?« je vprašal  A
kamenita Hercegovina,« je izpopolnil generala      njegov      adjutant. »Kadar začnemo z mostom, vam pravočasno  A
nepošteno ravnanje se je naravnost zadevalo ob      njegov      pravni čut.Mik se mu je zdel lahkoživček in  A
Agularjev hotel, kjer jih je čakal Bajić. Na      njegov      predlog so šli moški v gostilno na predpoldanico  A
ga zelo navezala nase. . / . / stran 211 . /      Njegov      pomočnik pa ni bil tako dobro zapisan v Sarajevu  A
besedice ni dal od sebe, njegova hercegovska kri,      njegov      ponosni značaj ni dovolil laži, ki bi mu prikrajšala  A
laži, ki bi mu prikrajšala mučenje. Seveda je      njegov      uporni molk veljal za priznanje.Pozneje je pred  A
sploh, kakšne lastnosti ima ta in ona vrsta, a      njegov      šejk ima dobre lastnosti vseh vrst, ker je prav  A
prokleti kaludjer, a drugikrat te naščujem na      njegov      vrat, tudi na to si izurjen.Čakaj, kaludjer  A
razpolagati z delavci. Izprevidel je, da bo      njegov      inženirski delokrog zelo omejen: predlagati  A
bilo globoko sklonjeno nad delom, obstal pa je      njegov      pogled na njenih laseh, preprosto ubranih pod  A
kdorsibodi naše nove gospode, čeprav mu prepoveduje      njegov      koran.« »Videla je žaba konja kovati, pa je  A
Pilića, ker bedni katolik nima lastne zemlje.      Njegov      gospodar je poštenjak, posodil mu je deset ok  A
pojesti bi ga moral, ako bi ga zasačil Suljaga ali      njegov      oskrbnik. Njegovi kmetje imajo peklo pri njem  A
njeno roko. Tedaj je njen jasni pogled zadel ob      njegov      obraz, v štirih očeh se je nekaj zmešalo in  A
Dolgo je sedel molčeč in zamišljen. Ko pa ga je      njegov      konj začel cukati za rokav, hrzati ter kopati  A
ni ničesar več prodal: Turki niso zahajali v      njegov      dučan; kar je še ostalo drugega prebivalstva  A
ga poteptal. Tisti hip se je zazrl Vilar v      njegov      obraz: debela solza se je bila razlezla kuharju  A
udan vojaškemu stanu. . / . / stran 346 . /      Njegov      suhljati, bledikasti obraz je bil vedno nabran  A
»Kaj vam je?« je hlastno vprašala, videč      njegov      temni obraz. »Nič,« jo je odurno zavrnil.  A
udanost za slučaj, ako deželna vlada odbije      njegov      predlog; čudežev mu ne bo mogoče delati.S takšnimi  A
sin imovitega in svobodnega kmeta iz Moračan.      Njegov      oče se pa brani vzeti Luco v svojo hišo.Sporočil  A
mu jih zavezali, vse so tako uredili, da se      njegov      glas ne more zaslišati iz puščave.Ako se Pero  A
Jovico, ki je ves razburjen govoril: »Ako je      njegov      Allah pravičen; mora ga pahniti v sedmo peklo  A
rdečerumenim sadom. Drevo ni bilo cepljeno, no sad      njegov      se je zdel žlahten.Pobral je jabolko, ga razkrojil  A
prepovedal prvima zemljanoma v raju. In zroč v      njegov      od strasti izpremenjeni obraz, si je deklica  A
tisti večer jo je vzel in vso noč sta hodila na      njegov      dom.Venčati se hoče z njo.  A
jih je kupil dekletu. Pa mladi Brnjavčić in      njegov      oče nikakor nočeta pustiti Luce iz hiše, rajši  A
brigadni adjutant za napitnico. Skraja je bil      njegov      glas meketajoč in jecljav, potem se je okrepil  A
ne more k njemu, In slišala je kakor v sanjah      njegov      glas: »Zakaj nismo ostali zunaj? Čemu smo šli  A
prijateljček, prijateljček,« ‒ in pes se je pomiril.      Njegov      gospodar pa je nadaljeval: »Niti videl ni delavcev  A
se mu je čudil pazljivi Vazko, ki je gledal v      njegov      obraz kakor v drugo nadstropje gosposke hiše  A
sem v njegovem poročilu na deželno vlado čital      njegov      predlog.Nasvetuje, naj se odpravijo znamke,  A
se uri in pojutršnjem še tudi, ker nevaren je      njegov      sovražnik, zanesljiva je njegova roka in oko  A
mislil tisti večer o dvoboju. Ko je drugo jutro      njegov      voz drdral proti hanu, so segali solnčni žarki  A
Oskove in iz zraka je vela še prijetna svežost v      njegov      obraz.Kopajoč se v krepilnem hladu avgustovega  A
vsak dan.« Slastno ga je poslušala, zroč v      njegov      obraz, ki je bil poln strasti in žalosti.Po  A
voznik Krpica, stoječ pri konjih. Zaslišala sta      njegov      raskavi glas in drsajoči korak, ki se jima je  A
neodvisen in delaš, kar hočeš,« je rekel Hren.      Njegov      ne posebno inteligentni obraz je kazila trpkost  A
ni prišel k njemu po navodila ter pregledat      njegov      načrt za gradbo.Vmešaval se je v delo in nasvetoval  A
Vestno jih je čital. Stvar je segala močno v      njegov      delokrog.Za vsakim zapisnikom si je privoščil  A
notranjosti. Nekdaj je ljubila brata, oboževala je      njegov      nravni heroizem, njegovo moško odločnost, celo  A
Mislil je o Danici, kolikor se spodobi, toda      njegov      organizem ni bil tako uravnan, da bi bilo v  A
na uglajeni poti, koder se šetajo gospoda in      njegov      gospodar stotnik Hvalibogovski, se je silno  A
odkodersibodi prikradle neke satirske poteze v      njegov      nasmeh, ki so še narastle pri poslednjih stotnikovih  A
sklonil bliže k Vilarju. Oduren in hreščav je bil      njegov      glas.»Dajte si dopovedati, gospod inženir, da  A
petorico razprostrtih prstov. Užaljen je bil      njegov      ponos, ker je gospod očital Slovencem strahopetnost  A
Potem je nagovarjal naš tabor, naj prestopi v      njegov      tabor, kjer dobimo vsi puške in naboje.‒ Ne  A
je obledelo tisto prvo ganotje nedolžne duše.      Njegov      pogled je blodil po zaprašenih stenah, po sajastem  A
trato. Vidaković in Biberica sta ga prenesla na      njegov      dom, kjer je ležal osem dni, preden je umrl  A
videl; potihoma je izginil s sveta. No brat      njegov      Atif se je takrat zaklel: ‚Kdor se ne osveti  A
k človeku, ki mu je prevajal moje besede na      njegov      jezik.Brez strahu sem mu govoril: Ako je prišla  A
zdelo, da je deček zrastel, odkar ga ni videl;      njegov      glas se je izpremenil, okrepil se je: prijetno  A
prikupljivo nasmehnil. Vilarja je presenetil      njegov      prepričevalni glas in pa pravilno izgovarjanje  A
z glavnikom česal lase in brado. Vilarja je      njegov      mir razburil.‒ Glej hinavca, kako se dela nevednega  A
mehkužni izdelki perverznega duha nemara pohujšali      njegov      krepki narod.O previdni gospodar daljnega vztoka  A
oni, ki plete zunaj košaro; ni več pomoči za      njegov      prsteni obraz in za usahle oči, a moji Danici  A
pičila, njegova samoljubnost se je probudila,      njegov      ponos se je uprl.Orožniki ne smejo dvigniti  A
nekaj trdega v njem. Pretipal ga je, obrnil in      njegov      pogled je zadel ob dragoceni kinžal. Potegnil  A
zagodrnjal starejši in pisal. Vazko se je zazrl v      njegov      visoki obraz in smelo je govoril: »Gospodar  A
bedrom in stremenom v suha konjska rebra, toda      njegov      konjič se ni zmenil za čast, da bi nosil zvonec  A
ravnodušnega in izguranega bitja, se je držal      njegov      jahač bahato, skoraj oblastno.Tisti dan mu je  A
pojde v dolino, tem več odpade po računu za      njegov      žep. »Sedaj res zastaja sekanje, toda za to  A
vršečih se tisto zimo, nepričakovano padle na      njegov      čisti značaj težke sence, ki so ga spravile  A
in je večina njegovih podložnikov sovražila      njegov      značaj in njegove tendence, se je vkljub njegovi  A
Perovem in Vazkovem zdravju. Hotela je izzvati      njegov      glas, da bi govoril samo njej in bi iz njega  A
bi umrl za našo svobodo, kakor je to storil      njegov      junaški praded, onda bi ne plakala, ponašala  A
okrenil obraz k Daničinemu ušesu. Začutila je      njegov      topli dih na svojem licu in igla ji je zastala  A
planini, nadzoroval in vodil dela, spadajoča v      njegov      delokrog, streljal divjačino, gledal, kako so  A
stol bliže k adjutantu, tako da je videl na      njegov      papir, kamor je bil že napisal naslov.»Ti naznani  A
odpomoči, ker določitev delovnega časa ni spadala v      njegov      delokrog.Tiho se je splazil od ognja in se napotil  A
bil dober poznavatelj ljudi in je vedel, da mu      njegov      nasprotnik sede na limanice. Miril bo agitatorja  A
se je, da ne bi švignil plamen vstaje tudi v      njegov      okraj.Hitro si je prisvojil gozdarjev nazor  A
inako in čim bolj je zrl na učiteljeve lase, na      njegov      gunj, na njegove čakšire, tem bolj je rastla  A
Italijansko in dalmatinsko solnce je ožgalo      njegov      obraz; ves je bil otemnel, kolikor se ga je  A
da vsak teden večkrat vidi njegove kodre in      njegov      hrbet.Včasi se mu je tako močno zahotelo, zagledati  A
čakal dneva, ko se smeli naklep izvede. To bo      njegov      prvi, junaški čin, ki se mora posrečiti in če  A
pohitel Nikolić, boječ se, da se mu ponesreči      njegov      naklep. »Kaludjera lahko pustiš samega v planino  A
Vilar mu je s kretnjo roke pokazal, da je končan      njegov      posel. 48.   A
morjem, njih smrt je za durmi.« Svetil se je      njegov      častitljivi obraz v solncu in nihče ni ugovarjal  A
nepravem kraju in ob nepravem času po popularnosti,      njegov      vpliv na ljudstvo škoduje pravilnemu teku državne  A
nedovoljenih zvez z razbojniki,« je rekel in      njegov      obraz je zdrknil v žugajoče poteze.»Iz poteka  A
njegovih bila takrat lahko obsodila general in      njegov      avditor.Mnogo grešnikov vzgoji slepa in zakrknjena  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA