mati (1.101-1.200)

ljubim in brez katerega ne bom nikdar srečna.	Mati	je vzdihnila.Prijela je Minko za glavo in ji	A
olajšala Minkino gorje. Dolgo sta govorile	mati	in nevesta o Štefanu.Besede so pričale o veliki	A
Podal se je v sobo.	Mati	mu je prihitela nasproti. Razširila je roke	A
stran 145 . / Potem pa so pristopili oče,	mati	in Anica.Vsi so se podali na dvorišče.	A
Iskala ga je, Štefan jo je spoznal. ‒	Mati!	Mati! ‒ je zaklical, ‒ tukaj sem.	A
‒Mati!	Mati!	‒ je zaklical, ‒ tukaj sem.Pridite ...	A
Zapeček se je izpraznil.	Mati	je kmalu po Štefanovem odhodu na fronto zbolela	A
si mrtev, ‒ je nadaljeval Jakob. ‒Kje pa so	mati?	‒ je speljal Jože razgovor v drugo smer. ‒Na	A
‒Da. Oče in	mati	sta odšla v trg ...Kaj pa je tebe privedlo sem	A
se ni vrnilo ob uri, ki ji je bila v navadi.	Mati	jo je iskala vse do poldneva in jo zaman klicala	A
Bila je lepa, uglajena in pametna, a oče in	mati	z njo kljub vsemu nista bila povsem zadovoljna	A
ponujeno roko in odšel z Ignacijo na grad. Oče in	mati	sta se ga razveselila, saj sta že skoraj nehala	A
Tomažem. Ko je dopolnil sedem let, sta ga oče in	mati,	ki sta komaj preživljala že tako številno družino	A
živela Angelika s svojimi služabniki. Oče in	mati,	ki sta bila že umrla, sta ji zapustila tako	A
licem, jo poljubljal in šepetal: »Ljuba moja	mati,	ti ki si vedela, kaj je ljubezen, saj si ljubila	A
še ostal v vreči, mi je pred smrtjo poklonila	mati,	ki ji je bilo prav tako ime Tereza.Nosim ga	A
gospodična?« je vprašala s tresočim glasom. »Oče in	mati	sta mi jo kupila, ko sem bila še v zibelki,	A
domačem dvorišču povsem zadovoljna.« Oče in	mati	sta se ob tako prisrčnih odgovorih ponavadi	A
pa smo nekako le preživeli,« je premišljevala	mati,	»zato bo morda res najbolje, da ubogi otrok	A
/ . / stran 74 . / Ko je bila moja pokojna	mati	že zelo bolna in je ležala na smrtni postelji	A
V leseni koči pod Srebrnim bregom je živela	mati	s tremi sinovi.Mož ji je umrl, ko je bil najmlajši	A
so se vrnili v vasico pod Srebrnim bregom in	mati	je bila vseh treh enako vesela.Spekla je veliko	A
več in od njega bodo imeli vsi tu koristi.«	Mati	je le znova objela vse tri sinove in ni rekla	A
njegov svet vdirala svetloba. Naposled mu je	mati	Tereza celo prepovedala, da bi podnevi mižal	A
pozabil, se je spet prikazal in tokrat ostal.	Mati	Tereza mu je morala z žajftno vodo splahniti	A
strašnega zagrešil? je vse bolj obupavala tudi	mati	Tereza. Napravil, napravil, napravil, en drek	A
lok, da so tudi strune le ječale in cvilile.	Mati	Tereza je to martrarijo nekaj časa molče opazovala	A
trenutkov zamižal in si pomel razbolele roke.	Mati	pa je lahko glasno vzdihnila, da se je staremu	A
pa nimam denarja, da bi ga pil. Potem je	mati	Tereza jokala. Oče Mariška pa je grdo zaklel	A
jim bo končno naznanil to svojo nesrečo. Tudi	mati	Tereza in deček, ki mu je bela violina obležala	A
mogoče Bog ne upa blizu! Kaj? se je ustrašila	mati.	Kdo ti je pa to povedal?	A
po naključju stopila v ta svet. Toda potem je	mati	sunkoma vstala in rekla: Pravico imam ‒ vso	A
oditi oče in čemu ga je potem zapustila tudi	mati.	Toda, pravih odgovorov ni bilo.	A
priromala v Lacki romo, je bila vseobsegajoča.	Mati	je stregla tujemu moškemu in ta tujec je bil	A
ne bo za nobeno rabo. Pusti ga, je prosila	mati,	vsaj še malo ga pusti. In oni ga je vsaj za	A
potihem klel in se nemo spraševal, kako je lahko	mati	privedla v hišo tako prikazen.Ker če Bumbaš	A
niti lasu skrivil na glavi! je zagotavljala	mati.	Boš videl, vse bo šlo gladko, kot bi namazan	A
Samo, da te ne bo preveč sram, mu je svetovala	mati.	Vse, kar ti kdo da, moraš vzeti, še preden	A
izmaknil. Pa na čevlje pazi! je še kar skrbela	mati.	Na čevlje? ni razumel.	A
hlače, ki so mu skorajda ušle k nogam. O, ti	mati	moja ciganska! Ti kri moja ciganska!	A
Ki ima kamin. Ki vam je rada	mati.	Tak zlati zob sem našel.	A
tako tudi mislil ‒ zdaj pa ni spet nič! O, ti	mati	moja ciganska! Ti kri moja ciganska!	A
v šolo, ko mi je umirala prva žena, njegova	mati.	Bogme, da ‒ če bi ga videli, kako je hodil!	A
na prod, s stopali le stopalo od gladine. In	mati	si je v krilo razgrnila zvitek, ki ga je ves	A
drugega kot ženska. Ki ni namesto matere, ampak je	mati.	Ki ni namesto žene, ampak je žena.	A
z njo. Da bil bi on še naprej otrok, ona pa	mati.	Kajti nič več si nista imela povedati.	A
razžarjen nehote dvigoval glas. Komsomolska	mati	pač ne! je kričal tudi Gajaš.Pozabljati je začela	A
Težko sicer rečem, ali sta bila moja nesrečna	mati,	ki se je kajpada sploh ne spominjam in jo poznam	A
pa je tako in tako že od nekdaj tako, da naj	mati	poskrbi za hčer in oče za sina.Kar je pri vsem	A
sina. Kar je pri vsem skupnega, je pa tole:	mati	naj otroke še pravi čas pouči, kako si prav	A
Zobarja ni zajebala država, temveč njegova neumna	mati,	je ugovarjal mojster.Spravila je najprej s sveta	A
drugo sem bila danes, samo ne več ženska in	mati,	pa če ravno me je prav on dal na verigo in me	A
Akvinčan je imel srečo, da ga je obvarovala njegova	mati	vseh mesnih grehov in torej v šesti ne pozabljaj	A
ki so jih raznašali vetrovi v sosednje grape,	mati	od devištva, muževnosti, mladosti.Tjažka sta	A
povzpela na zadnje noge, v tem je priskočila	mati,	Tjažek se je upiral s krepkim brcanjem in praskanjem	A
mivka si je postlala ob deroči vodi, oče in	mati	sta sedla na rob poti, tako da jima je bil Tjažek	A
priletela nazaj v cakar. Še tisti večer sta oče in	mati	začela skupno gospodinjstvo v zakupni bajti	A
tudi nekaj travniščine, oče je začel drvariti,	mati	gospodinjiti, Tjažek si je nakopal prve majhne	A
si bila zagotovila cerkveni pogreb, vendar ga	mati	ni več potrebovala, kajti zgorela je v kacetovskem	A
oče odstavljen drvar in zapit cestni pometač,	mati	kacetovka, podpirala je partizane, tega bi ji	A
nekateri z rokavi, ženske z zastôri, neka stara	mati	daleč tam zadaj celo z rešetom, zakriče vsi	A
hladil že v ječi.« »In vendar ga zagovarja tvoja	mati.	« »Pusti mojo mater na miru, ona že sama ve,	A
in ne trebalo bi več služiti tujim ljudem. O	mati	nebeška, kakšno neumnost je napravil!Dobrot	A
noskom strastno začela riti v materine grudi.	Mati	je sramežljivo stopila k oknu.»Kakšna imena	A
in užaljeno govorila Katica. »To je Bajićeva	mati,	ki biva pri nas.Čudaška in sitna gospa, ki moramo	A
stole. »Veš, prijatelj,« je rekel Bajić, »moja	mati	je takšna: včasi ti govori za pet drugih, vse	A
sester, z zelenjavo pa je upravljala njegova	mati.	Govoril je zaradi matere srbski, a onidve sta	A
Ali si se me že naveličal?« je resno vprašala	mati.	»O ne, dragica, tega pa ne.	A
Vilar je vse obljubil ter se poslovil.	Mati	in sin sta ga spremila na mostovž. Tedaj je	A
jaz jih ne morem videti,« je rekla Bajićeva	mati.	»Kaj so to, vislice?« je vprašal Vilar ter pogledal	A
zakaj nisi ostala na Cetinju? Ali živi še tvoja	mati?	«Njena roka je začela hitreje vbadati, rdečica	A
Hercegovini, kjer je imel moj oče dučan in hišo. Moja	mati	me je tako vzgajala, da sem že v svoji otroški	A
pri mojem očetu v dučanu, kamor jima je moja	mati	prinašala kavo.Pri kavi sta rešetala politiko	A
njegovi zaslugi že gladko čitati in pisati.	Mati	mi je večkrat rekla, naj se zgledujem po tem	A
popovskemu stanu. Oče se je nekoliko branil,	mati	pa je precej pritrdila, nakar se je pričelo	A
Takrat sem bil že dvajset let star. Moja	mati	je pisala v Karlovce svojemu stricu, ki je bil	A
moj oče ranjen v dubrovniški bolnici in moja	mati	streže tam bolnikom.Tekel sem v bolnico.	A
Prvikrat sem jo videl tedaj jokati. 𠆭raga	mati,	povej, kaj se je zgodilo z nami?’ sem zavpil	A
spremila begunce do meje. Tako je ubežala moja	mati	v Dalmacijo.Ker je bil moj oče ugleden, drzen	A
izlet na srbsko zabavo nič pogodu, toda Bajićeva	mati	je želela, da gredo, in z njo je potegnil sin	A
preko podolgovatega senčnatega hriba. Bajićeva	mati	je bila danes zopet zgovorna.Zunaj pod milim	A
Venčati se hoče z njo. Toda	mati	Drljačka ni zadovoljna s tem, ker drug ženin	A
načelnika pl. Pesterja, na drugem je sedela Bajićeva	mati	in poleg nje stotnik Hvalibogovski.Zadi so se	A
zagledal Daničin gunjič, ki ga je bila Bajićeva	mati	pobrala s stolca in zadovoljno kimajoč pregledavala	A
držeč gunjič z ene strani, dočim ga je Bajićeva	mati	držala z druge. Vsa družba ju je obkolila.	A
napravilo med njima električno zvezo. Bajićeva	mati	se je nasmehnila Katici in Miku, ker sta izkušala	A
izrazom dobrote in sožalja v pogledu je položila	mati	svojo roko na njegovo. Zdajci se je Lisinski	A
Ni mu odgovorila. Tedaj je Bajićeva	mati	pojasnila življenje in smrt njenih roditeljev	A
orožnika, ki je to opazil in se zdrznil. Bajićeva	mati	pa je pojasnila, da je Danica dovršila sedemnajsto	A
radujoč se zelene Oskove. Zadnja sta šla Bajićeva	mati	in Vilar. »Ali se niste nič začudili, ko ste	A
poklonstvo.« »Ali ne veste, da pravi srbska	mati	svoji hčeri, ki se namerava omožiti: ‚Spremi	A
in pripravi miza. Gospa Etetka in Bajićeva	mati	sta si dali opravka v kuhinji; kmalu je prišel	A
tudi Buzduga; tedaj ju je zapustila Bajićeva	mati	in šla na tratino.Drugi so šli k Oskovi, kjer	A
pohiteli trčit s slavljencem. Samo Bajić in njegova	mati	sta ostala na svojih sedežih.Načelnik je to	A
izmije z nobeno vodo,« je pošepetala Bajićeva	mati	Vilarju. Ljubica se je obrnila na stran ter	A
postelje. Kmalu za njo je odšla tudi Bajićeva	mati	k počitku. V taboru izletnikov so brž pozabili	A
dobro, gospod inženir!« je kliknila Bajićeva	mati,	ki je v nočni jopi stopila k oknu Vilarjeve	A
očmi optimista, a ona se je hlinila. Njegova	mati	ju je stisnjenih ustnic in pepelnatega obraza	A
zadelo ob njegovo ramo. Ozrl se je: Bajićeva	mati	se ga je dotaknila s palico, hoteč ga opomniti	A
pokrije ‒ tako je s človekom,« je rekla Bajićeva	mati.	Ob gorjupi misli na minljivost je za hip pozabila	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani