Vilar se je ozrl ter se globoko priklonil in segel v roko gospe Ljubici, ki je nalivala juho na krožnike, potem je pokimal Katici, ki je prestavljala stole. »Veš, prijatelj,« je rekel Bajić, »moja mati je takšna: včasi ti govori za pet drugih, vse ti spravi skupaj, kako je sedaj in kako je bilo takrat, ko je stric jemal teto ‒« »Pa le malokdaj sem zgovorna, žalibog,« ga je prekinila starka ter sedla. Vilar je sedel poleg nje.