mati (1.001-1.100)

»Tonček, moj ljubi sin!« spregovori spet	mati,	»bodi priden ‒ ubogaj Mino ‒ kakor bi ona ‒	A
priden ‒ ubogaj Mino ‒ kakor bi ona ‒ bila tvoja	mati.	Rad delaj ‒ rad môli ‒ Boga ne pozabi ‒ môli	A
‒!«	Mati	je trudna omahnila, sklenila roke, zatisnila	A
vé za svojega očeta, ker ga nikoli ni videl.	Mati	niso skoraj nikoli govorili o očetu, le toliko	A
posebno danes, ko je slišal, kaj so storili zanj	mati,	česar prej še vedel ni.Poklekne na grob, vroče	A
to vé le Bog sam; nič, nemara sta oba, on in	mati,	gori pri Bogu.Ker nič ne veš, ti bom povedala	A
živa duša ni vedela zanj, nihče ga ni videl.	Mati	je tarnala in prosila ljudi, da so ga šli iskat	A
in kotle, ali o njem ni bilo nikjer sledu.	Mati	je v velikem strahu in v bridki žalosti čakala	A
njem, je dobil drug njegovo službo in tvoja	mati	je šla s Preseke s teboj v naročju.V gradu bi	A
Mine, ki je vedno skrbela zanj kakor najboljša	mati	in tudi gozdarju je bil hvaležen, posebno ker	A
neveste. Med vsemi dekleti mi je bila tvoja	mati	najbolj všeč, ker je bila pridna in pohlevna	A
sanjali o prihodnji sreči, razmišljevali so	mati,	kaj bi jim bilo početi.Da hčeri doma ne moreta	A
sem reč dobro premislila!« Ko bi jima bila	mati	povedala, da je jesenovška teta umrla, gospodični	A
tako zadovoljen režal, kakor bi bil v nebesih.	Mati,	ki so ravno južino napravljali, so vse videli	A
z enim očesom je pa kukal v kuhinjo, ga li	mati	vidijo, ali ne. In mati so ga videli, celo	A
mati vidijo, ali ne. . / . / stran 28 . / In	mati	so ga videli, celo očeta so poklicali. »Glej	A
poklicali. »Glej ga, kako ima otroke rad!« so rekli	mati	in, ko so takoj potem jedi devali v sklede,	A
suho slanino, kakor je prerokoval Matizelj, ali	mati	ga zato še niso mogli dolžiti; morebiti so se	A
se je pa tudi tako nedolžno držal, da so bili	mati	prepričani, da ni on tatvine kriv, torej tudi	A
prepričani, da ni on tatvine kriv, torej tudi	mati	o vsem tem niso očetu povedali ničesar, posebno	A
in slanino. Ko so namreč nekega dne prišli	mati	s polja domov, našli so Miška, ki je zibal malo	A
je tako ljubeznivo prepeval aja tutaja, da so	mati	od veselja obstali med durmi.Pri večerji so	A
saj bodo kmalu jeli petelini peti,« godrnja	mati,	vrata zapahuječ. Ali kako se na novo zavzemajo	A
opo . / . / stran 32 . / tekaje se po veži.	Mati	so mislili, da jim je črni Miško, kateremu so	A
strani in vsi trije so govorili madžarski.	Mati	so kar strmeli v njih in niso se mogli načuditi	A
huzarja skobacala v svojo izbico pod streho,	mati	so pa očeta spravili v posteljo. Že na pol v	A
napela po stari navadi. Le pri kosilu so rekli	mati:	»Če moški k vinu sedete, ni vas stran spravit	A
najzalši. Nosil je lepšo obleko, nego drugi in	mati	županja je zapazila, da ima zlato uro.Tudi Matizelj	A
sam spoznal z njima, brž je uvidel, da je bila	mati	prestrašljiva in že drugi dan se je sam odpeljal	A
Po mali južini gredo vsi na vrt.	Mati	je z veliko pohvalo govorila o ritmajstru; z	A
srca, nobenemu se ni upala razodeti. Ni oče ni	mati	nista ničesar posebnega opazila na svoji hčeri	A
svoji šivalni mizici, Mokošinyi njej nasproti,	mati	pa kakor po navadi s pletenjem v rokah.Berta	A
somrak, ki tolikanj dobro de ljubečim srcem.	Mati	je tudi položila delo v naročaj, sklenila je	A
hčeri, vendar se mu ni zdela posebne važnosti.	Mati	je imela bistrejše oči, njej se je jelo dozdevati	A
pozabi, saj je še na pol dete ‒ mislila si je	mati.	Ali Berta ni bila več dete.	A
Mokošinyija in čas ni mogel ozdraviti rane, kakor je	mati	prerokovala.Sčasoma se je sicer umirila na videz	A
kakor bi še ne bilo dovolj žalosti v hiši, zboli	mati	prav nevarno.Hčeri sta se izkušali, katera ji	A
opazili, ker so bile duri priprte in ker je	mati	z obema otrokoma glasno molila.Čerin postoji	A
‒ »Jaz sem svoje matere hči.	Mati	moja pa je bila osa.Kakor ona, tudi jaz letam	A
dobrotah, ki nam jih je pošiljala gospodinja,	mati	županja.In zopet se oglasi gospod župnik, meneč	A
puhti nekam posebno dobrodejno toploto od sebe.	Mati	imajo véliko péko in po vsej hiši se širijo	A
mar. Zadovoljujejo se s hlebčki, katere je	mati	nalašč zanje spekla.Domačemu psu Belinu pa ne	A
zdaj vse hiti gledat jih in hvalit mojstra.	Mati	pokleknejo, okoli njih otroci, za njimi dékle	A
opravi želodec s pomočjo omenjenega strugala. O	mati	priroda, zakaj nisi tudi človeku dala takega	A
vse s potrebno dostojnostjo. Na pomlad začne	mati	račica jajca leči, vsega skupaj okoli dvesto	A
račica jajca leči, vsega skupaj okoli dvesto.	Mati	jih nosi pod repom, vsako jajce namreč ima kratek	A
boljšega opravila, gotovo so bili na vrtu.	Mati	so bili pa praktičnejši; postrani so gledali	A
pomladi, jaz sem se jel ravno abc učiti, vrgli so	mati	iz vrta vse rože in vse korenike, katere so	A
narcis, namesto balzamin in georgin so posadili	mati	drago amerikansko zelišče: krompir. Le pri plankah	A
učil je otroke v velikih mestnih šolah. Moja	mati	so se mu smejali, ker je lovil hrošče in gosenice	A
semnajstih let, je vzel klobuk in šel iz sobe. Oče in	mati	sta krevsala k peči in se vsedla v kot.Anica	A
zaškripalo, da se je oče preplašeno vzravnal. Tudi	mati	je prisluhnila. ‒Oče, kaj je bilo to? ‒ se je	A
Bilo je še bolj zategnjeno in žalostno.	Mati	se je stresla.V prvem trenutku se ji je dozdevalo	A
nevidnim strahovom hotela zabraniti vstop. ‒	Mati,	mati! ‒ je hitela zasopla nasproti materi.‒	A
nevidnim strahovom hotela zabraniti vstop. ‒Mati,	mati!	‒ je hitela zasopla nasproti materi.‒	A
na vrata. ‒ Jožef, idi odpirat! ‒ je dejala	mati.	Na pragu se je prikazal pismonoša.	A
osupnili vsi. ‒ Dajte sem karto! ‒ je dejala	mati	s tresočim se glasom.‒ Jezus, Marija! ‒ je zakričala	A
zato so čutili, da jih zopet zadene nesreča. ‒	Mati,	mene je strah! ‒ je zašepetala Anica in se je	A
zašepetala Anica in se je tesno privila k materi.	Mati	jo je pritisnila k sebi in jo pobožala po svetlih	A
odpirat. ‒Oh, je že tukaj! ‒ je vzkliknila	mati	obupno, ko so v sobi slišali trkanje.‒ Marija	A
Izročil jo je starki.	Mati	je s trepetajočo roko segla po njej.Nekaj trenutkov	A
in glava ji je omahnila na Aničino ramo. ‒	Mati,	kaj vam je! ‒ je zakričalo dekle in streslo	A
se je obrnila k očetu, ko je videla, da se je	mati	onesvestila. Starec je medtem zaprl vrata in	A
Jožefu, ki sta šla ob večerih s fanti vasovat.	Mati	ga dolgo ni hotela pustiti, naposled pa se je	A
. / . / stran 21 . / V sedmem letu jo je	mati	peljala v šolo. Bila je pridna in nadarjena	A
Minko se je začela druga doba življenja. Oče in	mati	sta jo hotela poslati v meščansko šolo.Deklica	A
v trg, da bi videla nekoliko sveta. Oče in	mati	nista hotela o tem slišati.Ko pa ju je začela	A
ni vzbudilo nikakih visokih misli. Saj ji je	mati	že v otroških letih vcepila v srce misel, da	A
. / . / stran 27 . / Prva se je oglasila	mati.	‒Jezus, Marija! Štefan, kaj te je privedlo sem	A
Vsedel se je nasproti Štefanu.	Mati	je stala ob strani, tako da je lahko gledala	A
na pragu Minka. ‒Glej, glej! ‒ je pogledala	mati	proti vratom.‒ Sedaj pa je bila naša Minka zelo	A
notranje sreče. ‒No, no, otroka! ‒ je posegla vmes	mati.	‒ Še stepeta se mi ‒Štefan, le hitro spij čaj	A
oditi. ‒Saj še prideš, ‒ je zadrževala Štefana	mati.	‒Res, ostani še, Štefan, ‒ ga je prosila Minka	A
zdelo primerno, da bi imel Štefan pušeljc.	Mati	je mislila, da Minka razmišlja ali bi ustregla	A
jutri srečno rešiš, ‒ je še zaklicala za njim	mati.	Na hodniku je Štefan oblekel dežni plašč, vzel	A
Sedaj pa mi daj tisti nageljček. Oče in	mati	te čakata v sobi in tudi meni je treba iti.	A
časa je vzdihnila in se vrnila v sobo. Oče in	mati	sta bila že v postelji, zato je vzela luč in	A
Nikdo mu ni odgovoril.	Mati	je sedela na postelji in podpirala glavo z dlanmi	A
Starec ni odgovoril. Tudi	mati	ni dvignila glave.Fant je pogledal Anico.	A
treba, drugače se prej odpeljejo. ‒Z Bogom,	mati!	‒ je stopil Štefan k postelji in je žalostno	A
pripravljen za odhod in je prišel gledat, ali je tudi	mati	gotova z zlaganjem.Pri vratih je obstal in se	A
se je izvilo Štefanu iz prsi ob tem spominu.	Mati	je dvignila glavo.Štefanov vzdih jo je vzdramil	A
slovo za nesrečno mater še težje. ‒Z Bogom,	mati,	‒ je stopil k starki.Roko ji je ovil krog vratu	A
Roko ji je ovil krog vratu in jo poljubil.	Mati	je zajokala in se ga krčevito oklenila.Dolgo	A
krog pasu in nagnila glavo na njeno ramo. ‒	Mati,	ljuba mati, saj ne bodete sami.Glejte, jaz bom	A
nagnila glavo na njeno ramo. ‒Mati, ljuba	mati,	saj ne bodete sami.Glejte, jaz bom pri vas.	A
sovraštva, krivičnosti, pohlepa po bogastvu! ‒	Mati,	mati, nehajte, ‒ jo je stresla Anica vsa preplašena	A
sovraštva, krivičnosti, pohlepa po bogastvu! ‒Mati,	mati,	nehajte, ‒ jo je stresla Anica vsa preplašena	A
žive duše. Liki dve senci sta se plazila oče in	mati	okrog.Oče je vzdihoval, mati jokala.	A
plazila oče in mati okrog. Oče je vzdihoval,	mati	jokala.Jaz pa sem morala vse to gledati in razen	A
so sklepali roke otroci in jokali. ‒ Glejte,	mati	umira.‒ Vse je bilo zastonj.	A
napol dremaje spuščal v zrak goste oblake dima.	Mati	je rožljala z rožnim vencem. Vsak dan ga je	A
začutila do nje spoštovanje. Bila je Štefanova	mati	in to je bilo dovolj, da jo je v prvem trenutku	A
ako vas ne bom motila, ‒ je dodala neodločno.	Mati	se je nasmehnila. ‒O, ne, ne boš motila, ‒ je	A
ljubila, sedaj pa sta jo vzljubila tudi oče in	mati.	Postala njima je draga ko Anica.	A
pozabila na svoje nadloge. Samo takrat, ko je	mati	govorila o Štefanu, ni našla Minka tolažilnih	A
glavo, da bi skrila solze, ki so ji zalile oči.	Mati	jo je začudeno gledala.Njene skrivnosti ni poznala	A
zagledala Minko, se je bridko nasmehnila. ‒	Mati,	kaj vam je! ‒ je pristopila k starki in jo je	A
Jožefa in sedaj ... sedaj ... požrete še Štefana ... ‒	Mati,	kaj govorite? ‒ je zakričala Minka in je ovila	A
Povej mi, zakaj si nesrečna, ‒ je nadaljevala	mati,	‒ morda ti lahko pomagam. Minka je odkimala	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani