mati (1.501-1.600)

podpiral Francetov moški glas. Janezku je sklenila	mati	ročice in ga posadila k sebi na krilo.Ali dolgo	A
Pride pa mimo Pikona. »	Mati,	ali vam kaj piše?« »Kdo?« se je sklonila kvišku	A
zapentljane nad prsi. »Pojdiva v hišo,« je namignila	mati	mnogo meče kakor prej in odšla pred hčerjo.	A
Francki so se potoma vzbudile sumnje: morda je	mati	kaj spoznala.Toda ni se prestrašila.	A
sedaj slutila, da je bila pripravljena na vse.	Mati	je šla preko sobe do mize, Francka je zaprla	A
grenak smehljaj, smehljaj obupanega obsojenca.	Mati	je ujela ta pogled in ta smehljaj in se še huje	A
hripavo je na pol šepetaje odgovorila: »Nisem,	mati!	« Nato je sledil nekaj hipov grozoten molk.	A
»Kristus, kaj si nam storila!« Nato se je	mati	opotekaje sesedla za mizo, sklonila nanjo glavo	A
je natanko, da se izvrši še ta večer. Zakaj	mati	ni očetu prikrila nikoli ne besedice. Golobovka	A
spuščenih kitah hčerinih. . / . / stran 123 . /	Mati	je priskočila v obrambo, Francka je planila	A
« je rekla Francka in se obrnila k vratom.	Mati	je prijela za kljuko in jo ustavila. Očeta pa	A
stekla po stopnicah in se zaklenila v izbo.	Mati	je tiho zaprla vrata, sklonila se po listnico	A
pojdi!« je zamolklo zarežal nad ženo Golob.	Mati	se je pokropila iz kropivčka in odšla v kamro	A
On ni odgovoril ničesar.	Mati	se je začela zbegana oblačiti. »Jaz grem za	A
izpregovorila in sta skrivala vsak svojo bolečino.	Mati	je vstala še pred dnem in odšla.Golob je ni	A
so pri Tacnu potegnili neko žensko iz Save.	Mati	je zajokala, Golob je žvečil s čeljustmi in	A
Za deklo se je udinjala.«	Mati	jo je plačala.Golob pa ni strpel in je pomolil	A
pridav. »Bog bodi zahvaljen,« je vzdihnila	mati,	ko sta bila sama.Golob se je pa takoj potuhnil	A
je imela v naročju in je jokalo, ko je jokala	mati.	Ljudje so jo milovali, ko so bili med seboj	A
Otroci so sedeli krog peči in jo tiho opazovali.	Mati	je pa govorila vmes: »To je za Ferjana, to za	A
krilo, da se je sklonila in ji nastavila uho.	Mati	je zardela in družini takoj na glas razodela	A
stran 205 . / Golob je kosil steljo v gozdu,	mati	je bila doma. »H krstu smo prinesli,« ji je	A
prosim, ali je vse zdravo?« »Vse po sreči,	mati,	« je rekla Lojza in bila vsa vesela. Tedaj mati	A
« je rekla Lojza in bila vsa vesela. Tedaj	mati	ni več zmagala solz.S predpasnikom je zastrla	A
Kar reci!« »Ničesar,	mati.	Samo toliko, da sem vam povedala.	A
spet enkrat dobre volje, tako dolgo, da jih je	mati	prehitela in prišla pred njimi k Francki. In	A
njimi k Francki. In tam sta se obe ‒ hči in	mati	‒ razjokali v tihi, temni kamrici; ljudje niso	A
iz hiše ter ji stregla, da se je uboga mlada	mati	sramovala in ven in ven tožila naglas in razmišljala	A
delala in še ne bom povrnila, kar so mi storili.	Mati,	Lojza je svetnica.« »Je, je,« je ponovila Golobovka	A
in se spet nasmehnila. »Nič nam ni odveč,	mati.	Tako smo se privadili, da ne vem, kaj bi počeli	A
skočila k predalniku in se vrnila z dopisnico: »	Mati,	veselite se!Vaš mož vam piše z Ruskega.« Jančarica	A
nekaj da bi rad govoril na samem z njim.	Mati	mu je posvetila v hišo in modro odvedla vso	A
»Utaji jih! Saj tvoja	mati	ni poznala na pratiko!« Petrin ga je sršasto	A
kar koj poklical mater na odgovor. »Povejte,	mati,	tako in tako gre glas o Agati.Iz vaših rok bo	A
kakor da sem jecljal: »Le naprej, le naprej,	mati!	«‒ »Ali naj čaka Tulčkovega Jožka ali Boštjančkovega	A
naj hčeri ne privoščim?« ‒ »Za božjo voljo,	mati,	ali bi kravo kupili čez deset gora, ali bi je	A
konec sveta človeku, ki ne veste, če je krščen.	Mati,	kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, na	A
odgovoril Breclji, ko ga je vprašala, kje je	mati:	»Na vrhu so z vojakom; zvečer bomo spet pogačo	A
ki je grozno razsajala na pragu. »Bog daj,	mati	kaj je, da tako vreščite!« Ženska se me je za	A
Potem pa vprašate, kaj vreščim!« »Prehudi ste,	mati,	morate zlepa z vojaki.« »Aha, zlepa!	A
je, da me še sedaj boli v prsih.« »Potrpimo,	mati!	Saj bo minilo,« sem jo skušal tolažiti.	A
bilo matere, je ona, dvanajstletna, kuhala.	Mati	Marinka je bila vsa cvetoča v obraz.Hudoben	A
Nato so šli v hišo in prižgali luč.	Mati	je vse lepo zložila na mizo, strogo naročila	A
podpirali s komolci in težko krotili želje. Ko je	mati	prišla iz kamre, je začela jemati iz cekarja	A
Samo Hanca je molčala.	Mati	je nato razvila iz šumečega papirja lepo ruto	A
hlačke, Francek čeveljčke in Štefan kapo, je šla	mati	po večerjo. Ko je bila po večerji miza pospravljena	A
bila po večerji miza pospravljena, je sedla	mati	k mizi med otroke, segla v nedrje in potegnila	A
razprtimi očmi čakali, kaj se prikaže iz omota.	Mati	je razgrnila na sredo mize stotak. »Ali ga vidite	A
je plula v lice. Za nekaj časa je odmotala	mati	spet še drugi stotak in ga položila k prvemu	A
In spet otročji: »U-juj!« In še je	mati	razgrnila poleg teh dveh nekaj desetakov in	A
Vsi so planili.	Mati	je pograbila denar, zbežala z njim v kamro in	A
Štefan. Strmo sta gledala za vrata, ko je odšla	mati	z Žefko in Štinetom v vežo. »Kdo je?«	A
izpregovori Žefka. »Ali si ti?« je vprašala	mati	in držala za ključ. »Kako ste čudni,« je bil	A
zunaj in roka je nestrpno pokljukala na vrata.	Mati	je odprla. V vežo je stopil petnajstletni, najstarej	A
Kaj pa je prišlo med vaju?« je rahlo vprašala	mati.	»Tolikanj je siten, da ga ni prenašati.	A
sedaj, ko imamo podporo.« . / . / stran 284 . /	Mati	je segla pod plevnico in pokazala sinu bankovce	A
Doma so sedeli vsi okrog mize.	Mati	je krpala oblekco, Štine je pisal nalogo, Francek	A
vedel poklicati po imenu. Zadnja je vstala	mati	izza mize in segla možu v roke: »Kaj da nisi	A
Mož je molčal in ujčkal malega Francka.	Mati	je pomignila Žefki in sta naglo odšli. »Ná,	A
predpasnik in tekla domov. . / . / stran 288 . /	Mati	se je oglasila pri Borštnarici. »Daj mi, soseda	A
ohlapno viseli na shujšanih ročicah. Kadar je	mati	preoblačila Francku srajčko, je jokala, ko je	A
»Zakaj jokate?«	Mati	ni nič odgovorila in je še bridkeje zajokala	A
Poslovil se je in je šel v nebesa. Tudi	mati	ne joka, ko stoji v kuhinji ob prazni omari	A
videl drobno okno, za katerim je gorela še luč.	Mati	ga je čakala.Odpel si je srajco na prsih, zakaj	A
usmili, Ciril, kakšen pa si?« je vzkliknila	mati	in ga lovila. Ciril se je zgrudil k peči na	A
ruto, v kateri je prinesel domov črepinje.	Mati	je vzela ruto. »Lonec si razbil.	A
boste vedeli.« »Na vojsko?« se je preplašila	mati.	Ciril se je zleknil po klopi, godrnjal nerazumljive	A
klopi, godrnjal nerazumljive besede in zaspal.	Mati	je čula na drugi strani peči, iz oči so ji kapale	A
. / . / stran 297 . / Ko se je svitalo, je	mati	poklicala sina.Dvakrat, trikrat ga je potresla	A
Zamudil boš,« ga je klicala vnovič. »Ne morem,	mati.	Oh, kako sem bolan!«	A
je dvignil potrt in potoglav. »Nikoli več,	mati,	« jo je proseče pogledal pri vratih, vzel lonček	A
pogledal pri vratih, vzel lonček in odšel.	Mati	je stala na pragu in gledala za sinom.Nato se	A
komaj še dvajset korakov od nje. »Dober večer,	mati!	Kje ste bili?«	A
Kje ste bili?«	Mati	je obstala in se mu smehljala.Srce ji je igralo	A
predenj kot navadno. Fant je hlastno jedel,	mati	je sedela pri peči in se veselila. Ko je pospravljal	A
za potegona ni bilo spremljevalca. Cirilova	mati	je prišla iz cerkve in srečala sina.Nič mu ni	A
Nič mu ni rekla. Spogledala sta se in	mati	je bila potolažena. V gostilni so sedele pri	A
Po polnoči je prišel domov.	Mati	ga je čakala. »Ciril ‒ predolgo te ni bilo,	A
prvikrat v življenju. Davno je že spal, ko je	mati	še bedela.Vse njene misli pa so se strnile v	A
Prišel je domov, ne da bi se bil zakasnil.	Mati	je čakala, kdaj ji Ciril izroči mezdo.Povečerjal	A
njenih, to noč se jim je umikal kot hudodelec.	Mati	je molčala.Ko pa še v nedeljo niti ni žugnil	A
In je šel in ga ni bilo vso nedeljo.	Mati	je preždela v bajti vse popoldne.Ljudi jo je	A
ni šla. O mraku jo je obiskala Škrinjarica,	mati	Jančetova. »Ni Cirila, kajne?«	A
vojaki.« »S tistimi da naš in vaš ‒ ‒ « Cirilova	mati	je planila s klopi in vila z rokami ... »Naš in	A
duri in skoro tekla med njivami proti vasi.	Mati	je čakala sina, a ga to noč ni pričakala.Jutro	A
bilke so se je držale. »Moj sin,« je začela	mati	in na jok ji je šlo.»Moj sin, besedice ti nisem	A
zajtrk in odšel. »Molčal je,« je pomislila	mati.	»Zbegan je, samo zbegan.	A
Ali zgodilo se je, da je Ciril obsedel doma.	Mati	tega ni razumela, ko ni vedela, da sta se z	A
»Kako mu je hudo,« ga je s skrbjo opazovala	mati.	Tedaj završi pred vrati in petero fantov stopi	A
začudil in se je silno razveselil. »Kajne,	mati,	nocoj moramo biti vsi skupaj?« »I seveda,« je	A
vsi skupaj?« »I seveda,« je po sili pritrdila	mati,	sin je pa vstal in odšel s tovariši v krčmo	A
strahom: »Ali je naš potrjen ali ni?« Cirilova	mati	ni šla mednje.Zakaj jasno je vedela, kaj se	A
ko je bilo pisano, da je vpoklican. Cirilova	mati	se je skrčila v dve gubi.Z lic ji je ohlapno	A
mahljal z roko in spet jecljal: »Aa-tek.« »	Mati,	sezite po teh rečeh,« sem ji pokazal ženo, ki	A
nehote segel z roko za vrat, kamor mu je obesila	mati	tri mogočne merjaščeve okle, da bi ga varovali	A
umrlega gotskega kralja Atalariha. Ker se je	mati	kraljica zamerila Gotom, si je skušala pridobiti	A
Pastirček! Misliš, da je Teodora tvoja	mati.	Hijena ti ne privleče ovcé, če si ji iztrgal	A
odločno. »Ta tvoja trmica!« jo je rahlo posvarila	mati.	»Trmica, seveda!	A
»Stran...« Oče in	mati	sta zaeno ponovila to besedo, ki je zabolela	A
Vidiš, otrok, zato se bojim zate.«	Mati	je popravila Aleni dolge lase, ki so se razsuli	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani