mati (1.201-1.300)

Kaj bo neki videl?« je pošepetala Bajićeva	mati	inženirju, sedečemu poleg nje.Nestrpno je že	A
Vilarjevi strani ter motno zrli v tla. Le Bajićeva	mati	se je oglasila ter poklicala dečka k sebi.Ker	A
da se ljubimec sam vrača izza hana. Bajićeva	mati	je v mislih pomilovala Vilarja in Danico, Ljubica	A
posetiti, ko pridete v Tuzlo,« je prosila Bajićeva	mati.	»Precej, ko mi bo mogoče,« je odgovoril mračno	A
malte. »O nesrečna mažarja!« je zavpila mlada	mati	ter vstala.»Glejte, kako sta se mi pomazala	A
čitala Stritarjeve pesmi, tiste lepe o Raji?	Mati,	Turek je lisko ukral, Ko sem jo v rebri pasla	A
dajal in masla? Takrat te je ganila tista	mati,	a danes si trd, neizprosen, mož jeklen ‒« Hren	A
sem poprej rekel: odtod moraš proč. Bajićeva	mati	te bo ščitila kakor svojo hčer, in Bajić sam	A
je pred petimi leti padel v bojih s Turki. In	mati	ji je umrla v cetinjski bolnici.«Hren je dvignil	A
dobrotnika, spremlja jo kot telesna straža.	Mati,	ki čepi v plesni dvorani vso noč ob mrzli steni	A
celo potipal tisto všito jabolko, za kar ga je	mati	krcnila po roki.Miško, ki je že sama stala,	A
Stanko se je domislil pravljic, ki jih je pravila	mati,	in je Danico naravnost vprašal, ni li ona tista	A
njenih sanjah na straži. »Kaj pa, ali Bajićeva	mati	kdaj pride sem?« je vprašal, ko sta se bila	A
Po preteku debele ure se je vrnil. Bajićeva	mati	je sedela že pri Hrenovih.Pozdravil jo je z	A
Gospodinja je nalivala kavo. Bajićeva	mati	je govorila o tem, kar ji je tlačilo srce.Tudi	A
Oprostite mojo bolest!	Mati	sem njegova.« Vilar je iskal besede obžalovanja	A
zadovoljnosti je objela družbo; celo Bajićeva	mati	se je razvedrila.»Poglejte malo, gospodine Franjo	A
Močno mu je ugajalo krasno delo. Bajićeva	mati	je izvadila iz nedrij ščipalnik in stopila kraj	A
nastajajo z delavci. Zmračilo se je, in Bajićeva	mati	se je poslovila.Inženir je ostal pozno v večer	A
Nemudoma sem jo moral pustiti v Tuzlo.« »	Mati	nebeška ‒ onesveščeno?« »Osvestila se je zopet	A
me doma! Po mojo ženko je poslala Bajićeva	mati,	da ji druguje v teh težkih urah, a zdaj jo dobiš	A
domov. Med množicami je čakala tudi Bajićeva	mati.	Gospa je prestala tiste dni mnogo duševnih muk	A
nadalje pri njej, čemur je pritrdila tudi Bajićeva	mati,	rekoč, da bi imela hčerko svoje pokojne sestrične	A
rekel. Stvar si je razlagal tako, da je Bajićeva	mati	zaradi Daničine varnosti zapustila svojega sina	A
Koder bo hodila, v srcu Vas bo nosila kakor	mati	nebogljeno dete. Obetali ste ji, da jo vzamete	A
opravičevala. Vprašal jo je, če je Bajićeva	mati	kaj naročila zanj.Pa gospa ni vedela drugega	A
kakor to, kar je zvedel od Kaliope. »Bajićeva	mati	nič ni prišla po slovo in tudi Danica ne,« je	A
naših dežel. . / . / stran 794 . / Bajićeva	mati	ti ni mogla pisati, ker je zvedela, da so te	A
star, hripav in zadušen glas. »Precej, precej,	mati!	« je odgovorila Ivanka pospešno v duri in precej	A
Deklica se je obrnila v duri. »Oh, pustite me,	mati,	da govorim, kakor govori burja na Krasu.Saj	A
lahko mirno živela s staro materjo?« »Stara	mati	noče; ona pravi: tu umrjem, kjer je umrla moja	A
pa dan na dan prepir in krik! Kam pojde stara	mati,	ki se že več ganiti ne more.Ježeš, pomagaj!	A
živa šiba božja je ta ženska!« »Ali stara	mati	še kaj ve o tem, kar se godi okoli nje - o natolcevanju	A
kaj boš vedela, ko si bila tako majčkena!	Mati,	tako si zaklicala, če bodo mama umrčkali, naučite	A
naučite me mrčkati! - Tako ji govori stara	mati.	Mene so pri zadnjih besedah kar solze polile	A
kakor bi odgovarjal svojim mislim. »Stara	mati	na smrtni postelji in še umirajoča nima miru	A
sovražnega pod soncem. »Oh, pomagajte, pomagajte -	mati	- mati - moja ljuba mati umirajo!« je viknila	A
soncem. »Oh, pomagajte, pomagajte - mati -	mati	- moja ljuba mati umirajo!« je viknila zdajci	A
pomagajte, pomagajte - mati - mati - moja ljuba	mati	umirajo!« je viknila zdajci Ivanka in planila	A
tudi Ti zdrav in v milosti božji. Jaz, tvoja	mati,	bi Te že prav rada videla, ker Te že od velike	A
lepo pozdravljamo, posebno pa jaz, Tvoja skrbna	mati.	Z Bogom!«	A
držal tisto roko, ki je toliko delala zame. Tudi	mati	so imeli slutnjo svojega konca. »Za maše daj	A
in dediščine po očetu, katero so upravljali	mati.	Seveda, ko so me utrudila ta premišljevanja,	A
je ležala moja culica, v katero so mi draga	mati	zavili mesa in cvrtja.Stoje sem otepaval posluške	A
poročilo - bil sem takrat v zaporu - da so mi umrli	mati.	Koliko bi bil dal, da prejmem od njih poslednji	A
brskal z raskavo brezovo metlo. »Da so le	mati,	Peter ..., za mater bi jaz dal vse.« Pogledal	A
pred tremi tedni pisali ... no, pa nič dobrega ...	mati	so stari ... nad šestdeset let ... « je govoril	A
»Nič! ...	Mati	gostujejo ... zdaj žive ... kaj ... o tem, kar jim	A
nimata dosti za življenje. Do lanskega leta so	mati	še dobivali za trščanko ... no, ni bilo bogve	A
bili roki primrznili. Peter, dejala je Micika,	mati	te čakajo v hiši in tvoj oče.Mene je obšla groza	A
obrnil se je grof očitajoč k Petru, »to je tvoja	mati?	«‒ Petru se je nabralo lice na komaj viden smehljaj	A
»Pravili so mi vse na dvorišču, gospod!	Mati	božja ve, če sem ga jaz tako učila!Naj se zgodi	A
z desnico. Peter vztrajno pogleda na mater,	mati	na njega ‒ v štirih očeh je nekaj zablisnilo	A
hribovski vasi nekaj ur hoda od mesta. Njegova	mati,	Katra Oražmova, je pred nekaj leti kot vdova	A
sinu Juriju, ki je hodil takrat v mestne šole.	Mati	Katra je imela svoje nazore: S kmetskim stanom	A
kmetiško poimenovanje. . / . / stran 40 . /	Mati	ni mogla umeti, da bi bili njenega sina v kadetnici	A
in gospod je, da takšnega ni v treh farah. Pa	mati	božja naj njej in rajnemu možu odpusti, da sta	A
Vi ga občudujete in glejte ‒ jaz sem njegova	mati!	«Ali za nobeno stvar na svetu ne bi bila povedala	A
povedala onim gosposkim ljudem, da je temu gospodu	mati	ona, kmetica, ker bi mu s tem škodovala na ugledu	A
svetu zapovedujoči imperatorski pozi. Seveda	mati	ni vedela, kaj je imperatorska poza, pa njene	A
žarke jutranjemu soncu. Pri tej sličici je	mati	medlela od občudovanja, vdane ljubezni in tihe	A
včasih z neko zakrknjenostjo v besedah, ki je pa	mati	ni čutila, ker je bila presrečna, da sliši svojega	A
in razprostre. V hiši so vsi vedeli, da je	mati	Jurija Oražma in da se je nadporočnik sramuje	A
ne veste cene?« »Odpusti, Jurij!« je prosila	mati	vsa prestrašena. »Kako pravite?	A
si odločno prepovedujem.« Okoliščina, da ga	mati	imenuje pred služabnikom Jurija, ga je še posebno	A
O, moj Bog, moj Bog!« je vsa skesana javkala	mati	in si brisala oči. »Ne bodite tako hudi, gospod	A
po vsem telesu, ter ji pomolil roko: »Zbogom,	mati,	zdravi ostanite!«Tudi svojemu pobočniku je potresel	A
pravici zahtevava plačila in da ne bo najina druga	mati,	ki je morda mlajša od mene, žela vseh sadov	A
in so sedli za mizo in so čakali in čakali.	Mati	županja pa so stali v mračni kleti in sukali	A
bilo všeč, da mlatiči tratijo čas s čakanjem.	Mati	županja mu je potožila svojo stisko. Se popraska	A
Volka! Ti ubogi fantek!« in mu nista ne oče ne	mati	zamerila strganih hlač. Strgane hlače niso najhujše	A
ni običajno in je zato komaj verjetno, da bi	Mati	božja na tak neposreden in tako rekoč v imovino	A
sprejeti takega darila, pa da bi mu ga ponujala	Mati	božja trsatska i sama od sebe in brez prošnje	A
trsatska i sama od sebe in brez prošnje. Kajti	Mati	božja trsatska, po merodajni izjavi Njegove	A
Vina sem ti prinesla, kruha in kuro,« je rekla	mati	in postavila košaro na tla.Potem se je obrnila	A
s sabo nesel na oni svet, pa ne bo.« Hči in	mati	sta se spogledali in mati je rekla: »Če vas	A
pa ne bo.« Hči in mati sta se spogledali in	mati	je rekla: »Če vas je volja, gospa, pa nesite	A
Zdaj sta bili sami.	Mati	se je naslonila k hčeri in ji polglasno pripovedovala	A
nabiral okoli ustnic jok. »Nak,« je zatrjevala	mati,	»brez skrbi, v pošten kraj, h krščanskim ljudem	A
Ali jo je bolel ta pogovor?	Mati	je vzdihnila: »Oče nebeški!« in ker se hči ni	A
ne bo žal, če ve in bi znala pomagati. Stara	mati	je umolknila.Praskala je z nohtom madež na ognjišču	A
spravljala in hranila. In je bila tudi dobra	mati.	Ko je čez tri leta Petrov oče umrl za češpljevo	A
čeden kakor ona. Prijazno sta jo gledala oče in	mati.	In prijazno jo je gledala tudi stara Lončarka	A
»Joger božji sveti Šentjanž!« je vzdihnila	mati.	Gost se ni branil in je prisedel.	A
so si pasli radovedne oči ob zanimivem gostu,	mati	je molčala in gledala predse v mizo in jed,	A
Otroci so se razpršili vsak na svoje delo,	mati	se je šla obleč, oče je stopil še v hlev.Gospodična	A
Stekla je skozi duri. »	Mati,	počakajte, kam greste!« se je za njo razlegal	A
del teh zmešnjav pa ima na vesti njena rajnka	mati,	naj v miru počiva! ‒ in ni tvoja žena vedela	A
odšla. V veži jo je skrbnega obraza vprašala	mati:	»Kam pa greš?« »Boste že videli in slišali,	A
slišali,« je osorno odgovorila in ni je bilo več.	Mati	je sklenila roke in vzdihnila: »To ni hči, to	A
Veselil sem se tega dne, kakor se veseli skrbna	mati	svojega ljubljenega sina.Mislim, da govorim	A
Polona Kikelj v Benkovcu v Dalmaciji in njuna	mati	Marija Plut na Ižanskem. Zdaj je imelo sodišče	A
založeno dediščino, ker baš potrebuje denar;	mati	danes niso mogli priti, ker jih noge bole, prišli	A
krožniki, drug na drugem: tako so jo pogodili	mati	županja za najimenitneje ‒ in potem se je pričel	A
nisem česa pozabil. Lep spored, bogat spored in	mati	županja tako prijazna!Kako gostoljubno je kopičila	A
čakala na kandidata. . / . / stran 21 . /	Mati	Polona, vdova že pametnih let, se je sukala	A
potegnil koleselj pred hišo in vpregel kobilico,	mati	županja in Julka sta se spravili v voz, dekle	A
. / zaklicala: »Ata, ata!« Njej sta sledili	mati	županja, vesela, da je zadela s svojim obiskom	A
je zabaval »Zlati volk« sorodnici svoje žene,	mati	županja je občudovala njegovo visečo svetilko	A
se baš tisti hip odprle duri in je vstopila	mati	županja.Morebiti je bila že kaj časa poslušala	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani