Ko pa je le prišel k sebi in mu je Jerica s pozlačene grofovske oprave pobirala gosjo nesnago, jo je prijel za roko in dejal: »Dovoli, da ti zdaj tudi jaz zaupam svojo skrivnost. Ko je bila moja pokojna mati že zelo bolna in je ležala na smrtni postelji, me je dala poklicati k sebi in mi izrekla svoj zadnji materinski nasvet. Prosila me je, naj si nikar preveč ne zbiram neveste po stanu in pameti, temveč naj raje vzamem za ženo dekle, ki me bo znala spraviti v tak smeh, da se bom kar valjal po tleh.