mati (1.401-1.500)

molče po sobi gor in dol. . / . / stran 6 . /	Mati	je tiho ihtela pri peči. II Na sv. Jurija dan	A
Jurija dan se je preselila Ančka k Mokarju.	Mati	jo je spremila.Ko je hči zlagala tisto malo	A
skrinjo, kamor ji je pokazala gospodinja, je	mati	za vse božje in svete prosila Mokarico, naj	A
je krenila konec vasi po stezi proti domu.	Mati	je dvignila predpasnik in potegnila z njim po	A
Kar domov pojdem. Če se zve, kaj poreko	mati?	« »Nikamor ne pojdeš!	A
»Glej, dekle, ti si še kakor otrok.	Mati	so te izročili meni in te priporočili.Zato poskrbim	A
potuhnjeno molčali. V nedeljo se je oglasila Ančkina	mati.	Vsa zasopla je prišla po nauku.	A
Marija, Ančka, zakaj si nama storila to žalost?«	Mati	je zajokala, Ančki je omahnila knjiga, Mokar	A
očitku pa ji je šinila kri v lice. »Ni res,	mati!	Lažejo!	A
nalašč draži. Nekega večera je prišla njena	mati	k Mokarju. Semensko pšenico je kupovala.	A
klopi je stal »amerikanski« kovček, oče Anton,	mati	in Janez so sedeli za mizo, kjer je bil hleb	A
se mi pa kaj primerilo, je to tvoje; oče in	mati	sta na pričo.In da bo držalo, zato sem napisal	A
Jaz grem tudi z vama.«	Mati	je pokrila drugo ruto, Ančka je poiskala pisani	A
/ . / stran 91 . / Pri vratih je pokrižala	mati	bodočega zeta in se mu sklonila k licu ter ga	A
vendarle še videl. Ti si mi s svitkom mahala,	mati	pa nič.V Ljubljani sem vse opravil, kakor so	A
nič. V Ljubljani sem vse opravil, kakor so mi	mati	naročili, le povej jim, in zelo sem bil potlej	A
nevedne. »Zgovorjeni smo,« je kratko odgovarjala	mati.	»Je pa seveda vse v božjih rokah.«	A
sem ti povedala, ker bi mi bilo žal Ančke.«	Mati	se je hipoma prestrašila, pomislila in rekla	A
»Naj se mu le, Bog je pravičen.«	Mati	se ni vmešavala v pogovor in je bila vsa žalostna	A
Sosede so obmolknile. »Dober večer,	mati!	« »Glej jo, na noč prihajaš!«	A
»Od Janeza, da!	Mati,	to pot je spet več poslal.« »Pretrgal se ti	A
oče v hiši?« »V hiši,« je odgovorila kratko	mati.	Ančka ni rekla zavidnicam niti lahko noč.	A
očetu v sobo. Sosede so se poizgubile iz veže,	mati	se je zamislila pred ognjiščem in strmela v	A
spet zakrila obraz in jecala bolestne vzklike: »	Mati,	moja uboga mati!« Župniku se je trgalo srce	A
in jecala bolestne vzklike: »Mati, moja uboga	mati!	« Župniku se je trgalo srce.	A
»Da bi se poročila.« »In oče,	mati,	ali bosta dovolila?« »Pregovorite ju!«	A
se oprl s pestmi ob mizo in gledal na hčer;	mati	je tlesknila z rokami, jih sklenila in vzdihovala	A
polnoč, pri kajžarju Antonu je še gorela luč.	Mati	je sključeno sedela pri peči, Ančka je ihtela	A
Nekaj dni po tem večeru je pripeljala Ančkina	mati	sani samotežnice pred Mokarja. »Po skrinjo sem	A
da je tako. Nikar ne zameri, saj si ti tudi	mati!	Moj Bog, koliko trpimo z otroki!«	A
predse nerazločne besede. XVI Ko je Ančkina	mati	vlekla skrinjo proti domu, so jo ustavljali	A
Oče je šel odpirat.	Mati	in otroci so gledali proti vratom. V veži je	A
Tedaj se je med podboji pojavila ‒ Ančka.	Mati	je kriknila, sestrice so ostrmele, skoz duri	A
materi k nogam, dvignila roke in zaječala: »	Mati,	moja mati, odpustite!«	A
nogam, dvignila roke in zaječala: »Mati, moja	mati,	odpustite!«	A
Sultan doma, bi vama že pokazal tujski promet!« »	Mati,	lepo prosim, ne zamerite!Pes je še mlad in neumen	A
otroka ne zrediš, da bi bil za pametno rabo.« »	Mati,	koliko hočete za petelina; saj ga rad plačam	A
Prosim topljenega mleka in ležat pojdem.«	Mati	je takoj segla med mesteje in potegnila iz peči	A
izposodil očetovo čedro, ko je spal. Ko me je	mati	spravljala v posteljo, se je hudovala: »Oba	A
Bolj moško se mu je zdelo. Ko se je	mati	zvečer vrnila, je kozica lačna blejala zaprta	A
je bil dostikrat pri njih, ko je bila njegova	mati	v dnini. »Žena, kje ste ga dobili?«	A
kolovoz proti vasi, je čepela na kantonu uboga	mati	vsa v solzah.Planila je k vozu, Gregec se je	A
počitnicah se je naselila v vasi družina iz mesta.	Mati	s tremi dečki.Niso bili revni, a letovanja v	A
dojenčke, tudi na zaplato irhovine ni pozabil.	Mati	se je kmalu vrnila, vsa objokana, v hišo in	A
da je napreženo. Sedla sva z očetom na voz,	mati	me je zavila v svojo zimsko ogrinjalko, oče	A
sva stopila v hišo, so naju ljubo pozdravili	mati,	hčerka Micka, lepo odraslo dekle, in stari stric	A
Tako me je na pragu pohvalil stric.	Mati	me je povabila v hišo.Vsi trije so odšli z mano	A
imela štiri okna. »Lej, tu boš ležal,« mi je	mati	pokazala lično posteljico, z vzglavjem pri zadnjem	A
postavili na noge, mene pa položili nazaj vanjo.	Mati	Malevsovka me je ljubo zadelala, stričeve orglice	A
videl tega modrega moža zdravnika,« mi je rekla	mati,	ko sva šla proti domu. »Tako je prijazen in	A
Le poslušaj! Ko je prišla nekoč	mati	po zdravila za dvanajstletnega sina, je zdravniku	A
da se za vsak prazen nič jezi in togoti.’ ‚	Mati,	dal bom zanj zdravila.Toda poglavitno zdravilo	A
da odhaja. »Saj sem bila rada pri vas, toda	mati	so mati.Oboleli so in moram domov.«	A
odhaja. »Saj sem bila rada pri vas, toda mati so	mati.	Oboleli so in moram domov.«	A
Jakec je od veselja zajokal, ko ga je presrečna	mati	objemala. Nana se jima je smejala in rekla:	A
od njega. Tisti hip pa pride po poti njegova	mati,	namenjena v mesto. Fantje ji hitro povedo, kaj	A
ji hitro povedo, kaj in zakaj pleza kvišku.	Mati	si odlomi šibo v grmu poleg poti in počaka sina	A
vrsta za sina, da si poišče ženo ‒ gospodinjo.	Mati	je bolehala, in ni več mogla zmagovati vsega	A
je vdala in se odpeljala z njim. Nevestina	mati,	krepka in modra žena, je Janezu pripela na klobuk	A
Grče so naraščale. Uboga moja	mati	je presedela dve noči ob njegovi postelji in	A
mogel niti požirka več popiti. Tretjo noč je	mati	sede ob očetovi postelji zadremala. Očeta je	A
materi, ki je za tujcem stopila v hišo. Tudi	mati	se je ozrla po tujcu, a takoj odšla v kuhinjo	A
završalo med bukovim vejevjem. Zviška je priletela	mati	koklja, poklicala piščančke in vse je oživelo	A
nji in se ji stisnili pod peruti. Toda skrbna	mati	jih je takoj dvignila in odvedla navzdol.Vedela	A
Brez klobuka sem pritekel domov.	Mati	me je krvavega umila in me spravila v posteljo	A
kar navezal si je popotnjo in se poslovil.	Mati	kraljica je bridko jokala, oče kralj pa nič	A
kraljica je bridko jokala, oče kralj pa nič. Ko je	mati	sina, Petrus mu je bilo ime, za slovo objemala	A
ogledoval. . / . / stran 17 . / »Oj, ljuba moja	mati,	ko bi ti vedela, kod se potika tvoj Petrus!	A
kamen v njegovem prstanu. Takrat pa krikne	mati	kraljica: »Joj, naš Petrus je!« V istem trenutku	A
Makalonca in Petrus, z njima tudi kraljica	mati.	Ni hotela biti doma, češ da je ta mlada pri hiši	A
Lovec se je oddahnil od strahu. »Zahvaljena	mati	moja rajnica za tvoj sveti križec. Vraga sem	A
trideset let pride ponj.« Kadar koli je poslej	mati	sinu ‒ Vide mu je bilo ime ‒ rezala kruh, je	A
rezala kruh, je jokala. Vide jo je izpraševal: »	Mati,	zakaj jokate?« Mati se je izgovarjala: »Videk	A
»Mati, zakaj jokate?« . / . / stran 51 . /	Mati	se je izgovarjala: »Videk moj, srce me boli	A
prepričana, da vse bolj in več vesta kot oče in	mati.	In v šoli izsledijo vsako dlačico nepopolnosti	A
drugače. Doraščajoče dekle je prepričano, da	mati	nič ne ve in da ima sama vse prav.In kljub vsemu	A
v krčmo k Žefi. Vse je ta prava študentovska	mati	hotela zvedeti: kje sva hodila, kaj sva videla	A
coklicah bredel za svojo materjo k Vorhovim. Moja	mati	ni strpela, da bi od naše kajžarske skromnosti	A
Ob tej priliki so zašli v težave.	Mati	je ob drugi nosečnosti začela zelo slabeti.	A
prepričani, da bodo nazaj prinesli že mrlička. Trpeča	mati	pa je bila ves čas v omedlevici. »Kar obeh bo	A
jo je pokrižal, tiho odšel in molil ‒ molil.	Mati	je zvečer drugega dne odprla oči in z roko tipala	A
Otročiček je vnovič rahlo zavekal, da ga je slišala	mati,	ki je z roko segla po otroku, v polsnu, kajpak	A
Njegove prošnje niso bile zastonj. Tretje jutro je	mati	spregovorila in zaželela po sinčku, ki je glasno	A
pripravljali z mislijo na poroko, so se tiho čudili.	Mati	ni mogla še dlje prenašati tega skrivanja in	A
»Nič,« je Lenica svojeglavila. Pa je	mati	dobro čutila boleči trn v takem odgovoru hčere	A
Bog ni dal več, dasi sta si jih oba, oče in	mati,	želela: oče fantov, mati dekličev, da sta se	A
si jih oba, oče in mati, želela: oče fantov,	mati	dekličev, da sta se včasih kar sporekla: »Čemu	A
fanta boš zbegal s to planino,« se je hudovala	mati	na očeta in brskala z burklami po peči.»Ali	A
ušel. »Vidiš, kaj si naredil iz fanta,« je	mati	tihoma oponesla očetu.»Kako je nemiren.	A
Zvečer tistega dne se je oče vrnil ‒ brez fanta.	Mati,	ki ju je očakovala na pragu, je Nejčka takoj	A
Pri Urhu sem ga pustil, v planini.«	Mati	pa huda, kar se je dalo.Na jok ji je šlo od	A
potepéniti čredniku, spet so prosili za Nejca.	Mati	se je upirala, češ da ima doma delo in tudi	A
rodila, in hišo, kamor pride za nevesto. Oče in	mati	sta si ob takih otrocih zares oddahnila. Da	A
Nejcu bom izročil.« »Prezgodaj!« se je začudila	mati.	»Nič prezgodaj!	A
dolgo.« »Drva ti ne uidejo,« je menil oče in	mati	je dodala: »Snega bo še dovolj.Zima nikoli ne	A
stran 20 . / ‒ ko je šla brez mene... Oče in	mati	sta ga vso noč stražila v strahu, da se mu ne	A
govorili samo o Nejcu. Oče ga je pregovarjal,	mati	je prejokavala cele dni.Nejc je gonil svojo	A
Nekaj slovesnega je v njenih licih, odkar je	mati.	Nekaj kakor pričakovanje velike reči.	A
pride na vrsto.« Tako se je tolažila žena Mana,	mati	sedmih otrok. In vendar si je brisala vso mašo	A
in kar misliti ni mogel, da je to žena, da je	mati	šesterih otrok. »Tole je pravzaprav vse, če	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani