nova beseda iz Slovenije

mati (1.301-1.400)


župan je rekel: »Zijala se joka? Kaka pa si      mati,      da puščaš otroka samega, ki se joka!To spada  A
dovzetnosti za domorodno duhovitost muhoborsko.      Mati      Polona je zopet odšla v kuhinjo.Na poslovivšega  A
stran 101 . / Zgoraj se je odprlo tretje okno:      mati      županja, zavita v ruto, je zaklicala, kdo je  A
pri njem, govoriti nisem mogel z njim, njegova      mati      je bila zraven, toda znamenje sem mu dal: kazalec  A
krega, da je lačen. Lačen je in se krega in      mati      je pri njem z mlekom.« Sedli so.   A
zmagoslavno kazal: »Kaj pa to, kaj pa to?«      Mati      mu je s hitrim posegom vzela denar.»Ali daš  A
četrtinka žganja. Pil je oče Kocmur, tudi      mati      Kocmurka se ni branila požirka, in zavladalo  A
nedolžno vprašal Stanko. »V kloštru je bil,« je      mati      hitela odgovarjati na kočljivo vprašanje. »Hiša  A
Ura je bila dve.      Mati      je planila kvišku, mudilo se ji je v popoldansko  A
Ven se mi poberita! Kakršen sin, takšna      mati!     « Kocmurjeva je vrgla palico tja po sobi in izpustila  A
prag je hitro stekel čez cesto, se ozrl, če so      mati      že za njim, in ker jih ni bilo, je nadaljeval  A
da bi umrl za njimi: ali bi se potem kesala      mati      svojega dejanja, ali bi mu tulila ob pogrebu  A
zakaj ga je pa tepla! Spomnil se je, da mu je      mati      povrhu zagrozila še z očetom ‒ o joj! oče, kadar  A
spomin na popoldanski dogodek: da ga je natepla      mati      in da ji je ušel.In hkrati ga je pričela plašiti  A
prepričan, . / . / stran 36 . / da je vsega kriva      mati:      zakaj ga je tepla!Kolikokrat je že slišal: otroka  A
kakor da sta kriva vseh teh poškodb oče in      mati,      ki je o njiju pravil take historije, da so se  A
zaničljivo se ji je posmejal Kocmur. »Ti si prava      mati!     «Potem ji je razložil svoje nazore o vzgoji vobče  A
pa bo svet očital očetu brezbrižnost. Lepa      mati,      ki ovira očeta, ko sinu grozita pogin in smrt  A
temna sila vleče z železno roko v prepad, ona,      mati,      pa ni kos jima pomoči.Kakor starši, tako ali  A
Na vešala tako mater!« »Križana      Mati!     « je vzkliknila Kocmurjeva.»Ali je fantu kaj  A
posebej privoščim; le bežita!« Stanko in njegova      mati      sta bila milostno odpuščena. »Za Krista voljo  A
»Za Krista voljo,« je po poti izpraševala      mati      sina, »kaj pa je s tabo, kje si pa bil, kateri  A
rekla: »Bo že!« V tem času, ko sta se oče in      mati      ukvarjala s prospehom prepotrebnega društva  A
je bilo vprašanje: »Koliko jabolk je prinesla      mati      s trga, ako dá svojim trem otrokom vsakemu tri  A
reševala z zvesto Jero: »Koliko jabolk je prinesla      mati      s trga, ako dá svojim trem otrokom vsakemu tri  A
je rekel, »jaz sem tvoj oče, mama so tvoja      mati      in nič ti ne bo hudega, če boš priden.Drugače  A
pritulil. »Križana nebesa!« je vzkliknila      mati,      »kaj pa je fantu?«Prijela ga je za roko in zasukala  A
nočeš sam!« Pri besedi »kruh« se je spomnila      mati,      da fant še ni dobil malice; odrezala mu ga je  A
pritrdil vprašanju. »Saj se lahko,« je pripomnila      mati,      »brez slehernega gumba je prišel domov.« »Ali  A
pridobil. »Ali te ni sram beračiti!« mu je očitala      mati.      »Zakaj?  A
vprašal fantič. »Ne glej na ata,« je tarnala      mati,      »tisto poslušaj, kar te v šoli uče in v cerkvi  A
Stanko je vlekel ročni voziček z beraško šaro,      mati      je potiskala zadaj, gospod Kocmur pa je vodil  A
upor zoper kaznovalno oblast. Slednjič se je      mati      potegnila zanj, da je odnehala očetova roka  A
pa le od nikoder, ni več prikrival skrbi.      Mati      je tarnala: »Če si ni kaj naredil!Preveč si  A
Fanta ni bilo in ga ni bilo!      Mati      je obupavala: ob enajstih ponoči je šel mojster  A
je ne dajeta kri in rojstvo. Glejte, oče in      mati      nista tista dva, ki sta kot starša vpisana v  A
Ljubljano, oba drugačna, kakor ju je pričakovala      mati      čevljarica.Pripravljeno je imela za sina odpuščanje  A
»Zdaj pa le uidi, če moreš!«      Mati      čevljarica je kloneč glavo opravljala svoja  A
se zibal, malo poslušal, kaj govorita oče in      mati,      malo ugibal, kaj bo počel jutrišnji dan. Kocmurjeva  A
bi mu že pomagal!« »Stanko!« je vzkliknila      mati.     Kocmur je molče z nogo cebnil proti fantu in  A
ne sme imeti otroka, ko ga nima rada lastna      mati?     « »Zdaj mi je pa dovolj!« je zakričala gospa  A
kakor rodnega sina. Potem so šli otroci in      mati      spat v voz, gospod ravnatelj se je napotil še  A
Orožnik je vprašal: »Ob kateri uri je bilo?«      Mati      Mica je premislila.»Obkorej! ‒ Čakajte!  A
Dala sem ga v tujo rejo, na, zdaj je otroku še      mati      tuja!Če bi me ljubil, ne bi ušel!  A
spet šel. . / . / stran 180 . / JERAJEVA DVA,      MATI      IN SIN, VSAK PO SVOJIH POTIH Pol ure vožnje  A
Tesno ji je bilo pri srcu. »Kje so      mati?     « je vprašala. »Na polju pri žanjicah.  A
tiho hišo. V kuhinji je sedela na klopi stara      mati,      imela je naočnike in lupila krompir.Ko je zagledala  A
»Ali imata oštarijo?« se je zavzela stara      mati.      »Kaj še!  A
dom. O pol dvanajstih se je vrnila s polja      mati,      s košaro v roki, ki je bila v njej nesla delavcem  A
Taka sem, kar meša se mi!«      Mati      se je ozrla od piskrov na hčer.Edini sin se  A
okoli oči ‒ »ne grem več nazaj in ne grem!«      Mati      je pripravljala zabelo in za malo se ji je zdelo  A
Tudi solata je bila osoljena in zabeljena in      mati      je stopila pred vežo in potegnila za zvonec  A
prihajal občutek, kakor da je odveč pri tej hiši.      Mati      ji je dala skledico z juho in mesom, kozarec  A
pozabila, da takrat, ko je bila še sama mlada, čila      mati      šestih otrok, teh tudi ni razvajala, ampak jih  A
Reva, ne more se potolažiti,« je pripomnila      mati.     »Osem mesecev bo že, kar ji je umrl Nacek.  A
kolaček in mu ga nesla na grob,« je dostavila      mati.      »Da, da ‒ rajši šest kakor nobenega!« se je  A
zavetja v naročju dobre tete. Milo je zavekala      mati      in si pokrila obraz z rokami, zgrudila se ob  A
in je pobožala mater. . / . / stran 217 . /      Mati      je zgrabila rokico in si jo pritiskala na oči  A
negovala od prvih dni vso dolgo vrsto let ‒ lastna      mati      pa razburjena in obupana, sama pripravljena  A
uspavati, dasi je bil njen sin in mu je bila ona      mati.     Ali je čudo, da je bolj domač pri teti kakor  A
Ali se bo sploh kdaj naučila biti mu prava      mati?     Težko bo šlo, ko ni med njima tistih močnih vezi  A
skrbmi, s trpljenjem. Sprevidela je, da prava      mati      ne da je otroku življenja le enkrat, ampak vsak  A
ona ni le žena, ampak se zaveda, da je tudi      mati.     Ali ji to zamerite?   A
moža je zapustila, otrok ji je ubežal. »Čudna      mati,      ki ji uide lastni otrok!« bodo rekli in sodili  A
lastni otrok!« bodo rekli in sodili: »Kakršna      mati,      taka žena!« Rahlo so se ji pričela oglašati  A
Mlakar iz Ljubljane,« je čuda urno pravil deček, »     mati      so mi umrli, oče ležé v bolnišnici v Trstu,  A
bil Tonček in sram ga je bilo in bal se je.      Mati      mu je stopila naproti, ga prijela za roko in  A
Jaz grem.«      Mati      ji je očitala: »Nespametno dekle!Ali si vse  A
zapustila ali ne bi hotela delati. Kako nesrečna      mati      sem!« Razjokala se je od žalosti.   A
Veselo se je zasukala na peti.      Mati      je pogledala hčer, ni je koj razumela. Mici  A
poštenega zaslužka? . / . / stran 276 . / Kakšna      mati      pa ste?« »Poštenega zaslužka!« je ugovarjala  A
pa ste?« »Poštenega zaslužka!« je ugovarjala      mati.     »Ali ne poznaš očeta!  A
zaloputnila duri in je do opoldne ni bilo domov.      Mati      je čutila, da skrivaj kuha svoje naklepe. *  A
to pripoveduje sitnežu v policijski obleki.      Mati      ni odnehala.»Nikar ne taji!  A
pismo iz hiše pokore. Pisal je takole: »Ljuba      mati!      Ko vam to pismo pišem, si bridke solze brišem  A
Hudo pokoro delam, toda zasluženo. Ljuba moja      mati,      če je v vaši moči, pomagajte mi iz te hiše!  A
nesrečni sin Stanko.« . / . / stran 289 . /      Mati      je jokala in s pismom bežala k prijaznemu gospodu  A
Tone Pirc kmetuje, oba mu še živita, oče in      mati.      Milan Jeraj je dovršil visoko šolo in stopil  A
peresovega peresa, vedno in od nekdaj je bila le      mati      Cerkev taista, ki je v njeno področje spadal  A
poštena mu je družica, varčna gospodinja, skrbna      mati,      skratka, angel bi lahko bila s predpasnikom  A
rečem ‒ »služba ni družba« in »služba je pasja      mati«     .Ali v tej službi vendarle pregrdo ravnajo s  A
Alkohol da je grob rodbinske sreče. Kot dobra      mati      in ugledna šarža Svete vojske ne bi nikakor  A
vsekdar in povsod. Včasi ga je karala mila mu      mati:      »Zakaj ne ješ zdrobove juhe? Grdo si izbirčen  A
volje sem in bom, ko obdržim svoje dinarje.«      Mati      je imela nataknjene naočnike, podpletala je  A
hvaležni sin in skavt Peter. ‒ ‒ ‒ Oče in      mati      sta prebrala pismo.Mati je dejala: »Sama neumnost  A
‒ ‒ ‒ Oče in mati sta prebrala pismo.      Mati      je dejala: »Sama neumnost mu roji po glavi.  A
urejene. Ako bi onkraj rajonske črte lastna mu      mati      izdihovala pod razbojniškim nožem, policijsko  A
zahotelo druščine. In sta hitela oče Metod in      mati      Cirila in sta mu kupila bratca. Nista stiskala  A
nevarno igračico, sta se složno pričela dreti.      Mati      je skočila k njima in z grožnjo: »Ata se bo  A
danes oba v bolnico!« »Prosim,« je odgovorila      mati,      »saj sem že sama hotela, pa nimata toliko obleči  A
službico in potem bi se dalo nemara urediti, da gre      mati      z malima ciganoma k njej.« »Izborno,« sem rekel  A
opravo, selitev in začasno prehrano ‒ Malka,      mati      in otroka naj se kar hitro in natihoma preselijo  A
uspeva, mlajša dva hodita pri Malki v šolo,      mati      ima nekaj njivice v najemu, redi kravico in  A
Če dekle noče, zgrda je ne bomo gonili!«      Mati      je zganila hlačke in jih položila na klop ter  A
gor in dol. »Anton, le povej ji!« je rekla      mati,      ko je prišla s hčerjo v sobo in sedla k peči  A
Zakaj pa ne?« Ančka se je spet zasmejala,      mati      si je obrisala solzo.Hči se je ozrla na mater  A
« »Nisem ne,      mati.     « Ančka je pobožala mater in naslonila glavo  A
»Sto?      Mati,      novo obleko vam kupim!Za god vam jo bom!«   A
»Oh, Ančka, kako si neumna!« »Zakaj,      mati?     « »Ker si tako vesela!«   A
Kako se bojim!« »Jaz pa nič,      mati.     « »Pomij in pospravi, Ančka, da gremo molit.  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA