lepa (1.001-1.100)

porajanje in umiranje, je poezija, je že spet tista	lepa	beseda ‚življenje‘ ...In če vse to razmišljujem	A
vam ne videl v obraz, bi rekel: Ta ženska je	lepa	v lice in v srce!“-	A
Fanny ga je prijela za roko. ”Saj je bila	lepa	podoba, nisi še lepše napravil!“ ”Zate še	A
ko si bil vroč od poželenja, si rekel, da sem	lepa	in neumna.Jaz pa sem gledala skozi ključavnico	A
zakrvavelimi očmi ozrl nanjo in je videl, da je	lepa.	Vzdignil je roke, objel jo je krog vratu ter	A
obraz, ki ga je bil ustvaril sam. ”Zbogom, ti	lepa,	daljna, nedosegljiva!Zbogom, ti sanja neutelešena	A
Prej še samota, prej še gozd in lazi -- zdaj	lepa	ravan, zelene senožeti, bela cesta.Grem ...	A
zapisano v upanju; da bi morda kdaj ugasnila tista	lepa	zarja, ki je svetila njegovim očem.Zbal se je	A
težkih, žalostnih misli je zasijala nenadoma	lepa	luč; Jokčevo srce še ni bilo navajeno žalosti	A
Tudi on je zardel. ”In kako si	lepa,	Tinka!“ je hotel reči, toda začutil je v srcu	A
pomaranča; sladka je pač, kako bi bila drugače tako	lepa?	In Tinka pravi, da jih bom imel nekoč, pomaranč	A
okno v tvojo izbo in zdela se mi je neskončno	lepa.	V teh velikih sobah ne more človek misliti lepih	A
”Vaša Tinka!	Lepa	punca je, še gospod Edvard je gledal za njo	A
pripovedoval zdravnik. ”Skoro bi človek rekel, da je	lepa	vas.Ampak če se ne mislite ženiti, in rekel	A
ravno snoči je prišla iz Trsta neka ženska -	lepa	je, in kako oblečena, gospod!Saj jo boste videli	A
ribnik, iz daljave so strmeli temni gozdi. ”	Lepa	kazen!“ se je smejal Kačur.”Iz tiste zadehle	A
nobenih stvari ni treba pretiravati! Varčnost -	lepa	čednost!Če jo pretirate - lakomnost!	A
se smehljaje poklonil. Gospa je bila visoka,	lepa	ženska in edino, kar je Kačurja motilo, je bil	A
”Res ne? Ali se vam zdi	lepa?	“ ”Ne lepa, ne grda; ne briga me.“	A
Ali se vam zdi lepa?“ ”Ne	lepa,	ne grda; ne briga me.“ ”V vsakega mladega	A
Pogledal jo je in začudil se je, da je bila tako	lepa	in tako vse ljubezni in vsega poželenja vredna	A
moj, vi niste za take reči! Visoke misli -	lepa	reč; osrečevalne ideje - še lepša reč! Toda	A
Jaz sem tudi za napredek.	Lepa	stvar ... napredek!...	A
”Konservativci so.“ ”Konservativci ...	lepa	stvar!Hm!	A
smešno. Enkrat je lepo - tako kakor je pesem	lepa,	če jo bere človek enkrat.Ampak zmerom: bú ...	A
Čakaj! Zdaj vem, da ti je ime Tončka, da si	lepa	in da te imam rad.Pa mi še povej: ali je krčmar	A
zelo resen in njegove oči so bile motne. ”	Lepa	tolažba, ko si mi sam razkazal svojo nesrečo	A
kdo je bil tisti, ki je rekel, da bom gospa?	Lepa	gospa!Lep gospod!“	A
roki; gledal jo je in ni se mu več zdela tako	lepa,	lep je bil samo še zardeli, veseli obraz.	A
”Kakšen obraz pa delaš? Kaj nisem	lepa?	“ ”Ne!“	A
Kaj vidiš?“ ”Portret je ... ženska, nič posebno	lepa	...“ ”Ne, ne ... seveda, ti gledaš z drugačnimi	A
pohlevno in poslušno; samo mlada, nenavadno	lepa	žival je časih obstala, ozrla se ter zahropla	A
se napravili v mesto. Med vožnjo, ko je bila	lepa	noč in so zvezde prijazno sijale, se je porodila	A
prijazno sijale, se je porodila v mojem srcu	lepa	in velika misel.”Če nisi zdaj nastopil svojo	A
-- Prišla nama je naproti mlada in	lepa	gospodična, ki je že od daleč z ljubeznivim	A
daljna misel je bila utelešena in ni bila več	lepa.	Ob uri slovesa spozna človek človeka, vidi	A
moža povzdiguje visoko nad nas vse velika in	lepa	čednost, ki je nihče ni imel in nima v toliki	A
morem pozabiti nanj. Moja gospodinja je bila	lepa	in prijazna gospa in če govorim po pravici,	A
ki se je izgubil bogvekam. Mlada je bila in	lepa,	ali imela je napako, da je bilo njeno življenje	A
Ne videl bi danes rad tiste obleke.	Lepa	je bila, ali kakor je že človek: takrat mi ni	A
očitale: ”Glej, in ti niti ne prašaš!“ In celó	lepa	ni bila, kadar so se ji poznali na obrazu sledovi	A
ozrl nanjo, sem bil vesel, da je bila moja ta	lepa	in prijazna ženska, moja kakor hlapec.Zato sem	A
neumno prošnjo: ”Oprosti mi, da te ljubim!“ In	lepa	je bila v tistem trenutku posebno zategadelj	A
očmi. Jaz pa imam tako rad, če se ponosna in	lepa	žival poniža, če se plazi strahoma pred nogami	A
tako soprogo, kakor je gospa Marija, drugače	lepa	ženska in blaga duša. Naš narod, posebno njega	A
toploto. Lep pajčolan mi je legel na oči, kakor	lepa	sentimentalna megla in v tej megli sem videl	A
hčere. Minka pa je bila poleg tega tudi jako	lepa,	in srce mi je vztrepetalo, kadar sem ji pogledal	A
njegova hči ni bila samo bogata, temveč tudi	lepa.	Domislil sem se, da bi govoril o poeziji	A
in dober rodoljub, tudi njegova hči je bila	lepa,	le malo prekrepka ženska in podedovala bo najbrž	A
vozil lahki voz. In moja prihodnost je bila	lepa,	vitka in fina, sladkooka, beloroka.Smehljala	A
grenka preteklost mu je za petami neprestano;	lepa	prihodnost se smehlja in se umika ... Strah	A
zmerom je človeku prijetno, če vé, da ga ljubi	lepa	ženska ... IV	A
bil drugače pošten rodoljub. In Minka je bila	lepa	ženska. ”Gospod Traven, z okrutnimi besedami	A
je v strop in je zapel z visokim glasom: ”	Lepa	naša domovina ... m'tadrata ... domovina;	A
stvari na svetu nima smisla ... Marija ni bila	lepa	tisto jutro.Sedela je poleg mene molčé, roke	A
Tukaj je zardela, in meni so se prsi vzdignile;	lepa,	velika nada prišla mi je v srce; kaj ko bi name	A
Prosim, gospod Dob.“ Snov je bila res	lepa,	dasi je imela navaden zvršetek, brez vsake posebne	A
”No, Petranovo Malko vendar ...“ ”	Lepa	je ...Toda jaz sem videl Ano.	A
je šele strašna, kadar je v srcu hrepenenje;	lepa	je noččloveku, ki vé, da vzide sonce ...Zakaj	A
upal izreči, misel, ki sem bežal pred njo ...	Lepa	Vida je stala na produ, pa je prišla barka po	A
produ, pa je prišla barka po sivem morju in	lepa	Vida je pobegnila, kamor je hrepenelo srce.	A
nego nebo, in res so zorele pomaranče na produ;	lepa	Vida je stala na zlatem balkonu in je jokala	A
Vida je stala na zlatem balkonu in je jokala,	lepa	Vida je hrepenela nazaj k staremu možu, k otroku	A
otroku nebogljenemu ... In če bi se bila vrnila	lepa	Vida, namesto da je umrla?...	A
prestrašeni. Morda smo spoznali takrat, da je	lepa,	morda smo začutili prvi utrip bojazni.Stala	A
bolan; takrat pa je bila njegova bolezen še	lepa	in zanimiva ...“ Tišji je bil njen glas, globok	A
Pojdite z mano, skrijte se z mano pod posteljo!	Lepa	komedija bo!“...	A
starec, zasenčil je oči in ni gledal nikamor. ”	Lepa	spomlad bo letos, lepo poletje ...V nogah čutim	A
popravila in očedila, tako da je bila skoro	lepa,	posebno od daleč.In mislila je, da pojde peš	A
stal ob vodi malin, skrit za visokim drevjem.	Lepa	bela cesta je držala do njega v ravni črti;	A
tolklo od sladkega nemira. Ljubljana - čudovito	lepa	in čudovito daleč, lepa in daljna, kakor nebesa	A
Ljubljana - čudovito lepa in čudovito daleč,	lepa	in daljna, kakor nebesa sama.In ko je gledala	A
Klical sem jo po vseh sobah - in vsa tista	lepa	imena, ki sem jih bil iznašel ob večerih, ko	A
ti me vprašaš, kako ti je ime? Fanny, ti moja	lepa,	dobra Fanny - zakaj me še nisi prašala, kod	A
naglo po preprogi ter se vzdignila na steni.	Lepa	dama je bila, gosposko oblečena; krilo je bilo	A
zaničljivo njegov tolsti obraz ... Prišla je nedelja,	lepa	avgustova nedelja; vročina je bila že malo ponehala	A
in ni izginil ... Odprla se je prihodnost, vsa	lepa	in radosti polna, polna sladkih skrbi in sladkih	A
kakor loterija ... in tako so mu zarubili hišo.	Lepa	hiša, lep vrt, šest tisoč goldinarjev ... jaz	A
plačati in tudi obleke nima, raztrgan hodi.“ ”	Lepa	mati!“ se je nasmehnil župan porogljivo.- Pogledala	A
se je in jo poljubljal. ”Kako si otroška in	lepa	in neumna, o Fanny, kakor zmerom! Zdi se mi	A
je zrak poln prahu in fabriškega dima. Tam so	lepa	dekleta, Francka, blede obraze imajo in velike	A
vprežena. Na hišnem pragu se je prikazala	lepa	dama, ki jo je bila srečala Francka v mestu	A
ki je pokrival vso dolino. Noč je bila tako	lepa,	da je bilo Lojzetu mehko pri srcu.Hotel je zapeti	A
stal z nožem pred njo; in na zofi je sedela	lepa	dama, gosposko opravljena; z ramen ji je bil	A
oblakih, tam na onem bisernem obzorju vsa moja	lepa	mladostna sreča.Iz drhteče svetlobe so vstajali	A
bi bila tam na onem bisernem obzorju vsa moja	lepa	mladostna sreča...Obzorje je temnelo in jaz sem	A
”Prokleta!“ Morda je bila kdaj	lepa	ženska, zakaj vse poteze njenega obraza so bile	A
se je vzdignilo prazniško belo poslopje, vsa	lepa	prihodnost se je zasvetila v žarečem popoldanskem	A
umazane krčme ni bilo tam. Pač pa je bila tam	lepa	bela cesta in košato drevje je šumelo narahlo	A
Ali se še spominjaš tiste ljubezni?	Lepa	ljubezen je bila.“ Metka je strnila obrvi	A
v sobo!“ . / . / stran 336 . / Soba je bila	lepa,	preproge so bile po tleh in stene so bile poslikane	A
nebo se je zjasnilo in zvezde so zasijale. Tako	lepa	noč je bila, kakor je ni še videl božji svet	A
izdelana je bila sicer dosti slabo, a ideja je bila	lepa	...Sonce zahaja; le še malo žarkov trepeče na	A
lepi gospe Ani. Zdaj vem, da je bila mlada in	lepa,	takrat sem jo komaj videl.Njena podoba pa je	A
klical. V poslednji dvorani je sedela mlada in	lepa	devojka.Sama je sedela v veliki, temni dvorani	A
Dalje nisem bral. Mlada in	lepa	gospa me je pogledala s široko odprtimi očmi	A
/ . / stran 66 . / Tako je rekla mlada in	lepa	gospa Ana, ko sva bila sama, ker se je bil njen	A
kar se tiče tistih srebrnikov ... je bila prav	lepa	beseda ... ampak varno jih spravi!“ Zaloputnil	A
poštnem pečatu ... Pa misliš, da je ta mladost manj	lepa	nego moja in tvoja?Blagor otroku, ki mu je vinar	A
nebesa lepe sanje ... pozdravljen v srcu!“ Ti	lepa	vešča, ti svetla v mraku, od katerega sonca	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani