komaj (1.301-1.400)

razborškega odvetnika. Ob tej novici se je fant	komaj	vzdržal, da ni poizvedoval dalje, in le dobrotljivi	A
fantovih žilah zaplalo in mu zagomazelo v rokah.	Komaj	se je premagal.Preden pa ga je mogel s primerno	A
Zakaj?« je zaklical v noč in se ustavil.	Komaj	slišno je naletaval sneg.Z železniške postaje	A
zaradi ugodne lege niso kdove kako trpeli: ko je	komaj	vzbujeno klitje povsod občutno zastalo, je lahko	A
prepričevalno zgovornostjo, da je prodajalka	komaj	ustrezala navalu radovednih kupcev.Vedno večje	A
tilnik, tako da omamljen omahne naprej in se	komaj	ujame na kolena.Skozi krvavo meglo, migotajočo	A
krevsajoči koraki starega dninarja Andrejca.	Komaj	je od njega zaslišal usodne vesti - smrt avstrijskega	A
nekoliko manj črnogledo presojal okoliščine.	Komaj	pa se je začel ukvarjati z mislijo, da bi odpravljal	A
Ali je bila z njim tudi lekarnarjeva Vida?«	komaj	izdavi Lovrek. »Tudi, tudi.	A
trgom k postaji. Tam ni bilo zijal, a to je bil	komaj	začetek.Ko pa so se spet pojavili na cesti,	A
tem pa surovo odganjata radovedneže. Lovrek	komaj	odtrga svoj plameneči pogled z obličja poraženega	A
omamni, od razbeljenih skal žehteči vročini	komaj	prestavljali noge.Z zagorelih obrazov so jim	A
omobrancem, od tam v Karpate, kjer so mi ozeble noge.	Komaj	sem shodil - zdravili so me v Temešvaru -, so	A
svoj hladni pogled, pri čemer se mu ustnice	komaj	opazno zakrivijo.Kar nekaj časa nemo stremi	A
izrazov očitne neposlušnosti, na kar je Ulrik	komaj	čakal. Toda vesti o sovražnikovih pripravah	A
česar ga poročnik neprijazno strese za ramo.	Komaj	pa se ga dotakne, zarjove zunaj vojni bog.	A
stisnjen v najoddaljenejši kotiček hodnika,	komaj	diha.Dim in prah ga dušita, sicer pa se ga groza	A
»Kje sem?« Slabotno in	komaj	slišno se je oglasilo njegovo vprašanje.Lovrek	A
njegovem srcu pa se je nabirala jeza, ki so jo,	komaj	pozabljeno, zanetile ranjenčeve izzivalne besede	A
sprevidel njihov pravi namen, bi se bil vendar	komaj	obvladal, da se niso v tistem trenutku skrivile	A
Kaj ni to Beli dvor?	Komaj	plaho vprašanje zapusti ustnice, že se pordeči	A
oplazi nekaj ostrega in pekočega, njegova pljuča	komaj	sopejo.Toda Lovrek ne omaga, pogreza se v granatne	A
sprevajali po cestah, prepevali, kričali in ukali.	Komaj	se je zmračilo, je zablestel trg v nebrojnih	A
od njih in se jačili ob mnogoterih odmevih.	Komaj	je odzvenela, se je oglasil visok, ščuvajoč	A
ji je zamrl smehljaj na ustnicah. Osupla,	komaj	prikrivaje svoje razburjenje, je zastrmela vanj	A
na oni bledi, majhni obrazek, ki se je dvigal	komaj	video iz odej in blazín.Komaj vidno se je dvigal	A
se je dvigal komaj video iz odej in blazín.	Komaj	vidno se je dvigal iz odej in blazín, a kljub	A
svojim rokám? Ustvaril si je krasen svet, a	komaj	so pogledale vanj tuje očí, zrušil se je pred	A
misli in so se naposled resnično pogreznile.	Komaj	se je to zgodilo, je pod zapečkom narahlo zaškrtalo	A
vredna skupna molitev!“ je pokimal izkušnjavec s	komaj	prikrito hinavščino; Aleš pa se je naredil,	A
Še za ministranta bi skoraj ne bil, saj vidi	komaj	na oltar.Kako bi tak božjo besedo oznanjal?	A
Res ni bil velik gospod Anton, segel bi Alešu	komaj	do rame. In vrhu tega je bil v obraz bledikast	A
ne pa na zasluženje. . / . / stran 216 . /	Komaj	pa je videl novega gospoda od blizu, se je ta	A
da so videli verni kristjani samo glavo in	komaj	še ovratnik ter dvoje tenkih belih rok, ki sta	A
”Pručico bi mu bili podstavili!“	Komaj	pa se je gospod Anton oglasil, je Aleš široko	A
je že pri kraju?“ je obstrmel Aleš. ”Saj je	komaj	začel - pretegnil se resnično ni!“ Pred oltarjem	A
malo zapeljiv, da je Aleš narahlo zavzdihnil.	Komaj	pa je zavzdihnil, je pomislil na tisto prelepo	A
poberi, v imenu božjem in vseh svetnikov!“	Komaj	je zarotil izkušnjavca s pobožno mislijo in	A
nikoli nisem zapazil, da bi se bil lagal ...“	Komaj	se je zalotil Aleš ob takih mislih, se je preplašil	A
to bolehavo revše, ki je tako zanikrno, da ga	komaj	Bog vidi!“ Tako se je potolažil Aleš, nato	A
nadležen je bil župnik, roke so se mu tresle, da je	komaj	še držal monštranco, njegov pogled pa je bil	A
Odkril se je in se je poklonil, gospod pa se je	komaj	dotaknil širokega klobuka in se je ozrl na Aleša	A
katerem je bil kos krače, masten in obilen,	komaj	za silo načet; tudi kozarec, ki ga je postavila	A
”Kaj bo draga? Tristo goldinarjev	komaj	- saj je napol lesena!“ ”Tristo goldinarjev	A
Ti bomo že zaklenili skrinjo!“	Komaj	je tako premislil, ga je uščipnilo pod stolom	A
Tale oltar bi ti obrali kakor tepko! Saj je	komaj	uro hoda proti Logatcu, ko so našli kraj ceste	A
sprehaja gospoda! Tukaj pa je že noč, da te	komaj	še vidim, Frčajeva Hana!“ Hani je bilo na	A
Aleš. ”Tako velika je njegova modrost, da me je	komaj	v bedro vščipnil, pa je babnica že skoraj hujša	A
je pomislil. ”Zares, pletó se besede, kakor	komaj	svetemu Avguštinu - tako so napisane, kakor	A
je vzdihnila Hana in je prižigala svetilko. ”	Komaj	vem, kaj si rekel, in vendar so me hudó razžalostile	A
Vse je narobe nocoj in nič bi se ne čudila,	komaj	da bi se prestrašila, če bi izkušnjavec sam	A
zamahnil z roko, Hana pa je šla odpirat okno.	Komaj	je bilo okno nastežaj odprto, je omahnila v	A
nikoli veliko, zato ga je vino omamilo, ko je	komaj	prestopil prag ter ugledal pijance. ”Kaj	A
očital Aleš, natihem pa se je čudil. ”Glej, še	komaj	vem sam, nisem še rekel in snubil, pa sva že	A
cesto, mimo glasnih krčem, mimo temnih hiš in	komaj	se je dobro ozrl, je bil že v samoti.Še močneje	A
izpregovorila tako plaho in tiho, da bi jo čul	komaj	človek, ki bi stal ob oknu. Nič se ni genilo	A
čisto novega je pogledalo iz njenih oči: plaha,	komaj	šele zavedna nezaupnost. ”Zakaj si tako rekel	A
tako rekel?“ je vprašala tako tiho, da jo je	komaj	slišal. ”Kaj sem rekel?“ se je začudil študent	A
Tičnico, za smrekov gozdič, se je skrilo sonce,	komaj	je še mežikalo skozi gosto zelenje.Po mahovitih	A
mirú, je stopila v frančiškansko cerkev; in	komaj	je prestopila prag, komaj je pomočila prst v	A
frančiškansko cerkev; in komaj je prestopila prag,	komaj	je pomočila prst v blagoslovljeno vodo, jebilo	A
me, o Gospod, teh hudih in žalostnih misli!“	Komaj	je zaprosila in zavzdihnila, jo je spreletel	A
Šimen ne škilil kje izza ogla!“ je pomislil. In	komaj	je tako pomislil, so se nastežaj odprla podstrešna	A
se nisem bril!“ Hana je odklenila duri, toda	komaj	je stopil Aleš v izbo, se je umaknila za mizo	A
bil!“ Aleš se je streznil, ko se je bil še	komaj	vzdignil in sklonil; in sram ga je bilo.	A
”Glej, kmalu bi bil zadremal! ... In	komaj	se mi je malo zadremalo, že je bil izkušnjavec	A
izpregledale, sem jo videl, nato nikoli več;	komaj	da se še spominjam, kako tih in trepetajoč je	A
mislil in sem pljunil in sem šel ... To noč, Hana,	komaj	ura je tega, sem vzdignil roko in sem udaril	A
sladko spala, Hana ... Izkušnjavec je pobegnil,	komaj	da je še smrad ostal za njim ...V tistem hipu	A
A potem! Popoludne je imel	komaj	toliko časa, da je popil malo kave. Hitel	A
jeziku, ki ga sam ni razumel, ki ga je slutilo	komaj	koprneče srce.Mislil je tuje misli in stvarjal	A
temnejši kot, naročil je žganje in je sedel.	Komaj	je izpraznil drobni kozarec, se mu je razlila	A
tako visoko in Anka je tako majhna, da sega	komaj	z glavo čez klasje ...Gre Anka, gre in vzklikne	A
oči. Ne v mladostni ljubezni do rjave Anke --	komaj	je poznal Anko; videl je pred davnimi leti v	A
Presenečen sem, gospá Plivarjeva, - gotovo,	komaj	sem vas spoznál ...“ ”Oh, saj to ni čudno,	A
stanujem tu, pri Vihteliču; veliko dela je, veliko,	komaj	ga zmagujem, ali gospodar, rečem vam, je blaga	A
kakó zdaj živim, kakó sem bolehna, da časih le	komaj	še stojim, a proti večeru sem tako trudna, da	A
oči so ležale v globokih jamah, tako da je	komaj	sijal iz globočine njih bledožarki plamen; od	A
so se bile odpehnile duri in globoko spodaj,	komaj	za pol sežnja nad pragom, se je prikazalo dvoje	A
v izbo fant, ki se je bil napil že na fari.	Komaj	je prestopil prag, je objel okoli vratu Francko	A
zamrmral kmet izpod pipe in se je nasmehnil	komaj	z očmi. ”Res pa je le, da ni pri pameti!	A
trd in miren; nič več ni bilo bojazni na njem,	komaj	da je bila otrpla žalost. Zavzdihnil je Traven	A
in filozofije!“ Na njenih ustnicah, ki so se	komaj	narahlo zgenile, se je prikazal stud. ”Globoko	A
Daj, povej mi, kaj nameravaš!	Komaj	bi razodel, bi ne bilo več skrivnosti, in tako	A
uganil... Trpljenje ni v udarcih, ne v besedah, še	komaj	v očeh ... v bojazni je trpljenje, v hudi slutnji	A
”Kaj je praznik?“ Hlapec se je	komaj	ozrl in mu je odgovoril osorno: ”Zame je	A
nikoli takega. Še cigarete ti ni privoščil,	komaj	da jo je prodal za drag denar.‚Moj nahrbtnik	A
plahih oči. Ne otrok, ne fant, ne starec --	komaj	človek.Ker ni bil za nobeno rabo, so ga poslali	A
Drugi so odhajali in ni jih bilo več.	Komaj	da je prišel časih kateri, pobahal se po krčmah	A
oči. Upognjen je bil njegov grbavi hrbet --	komaj	so nosile noge veliko breme: težko srce, v daljavo	A
bi malo odpočili?“ je zaprosil. ”Saj smo se	komaj	napotili!Ne odpočijemo prej, dokler ne pridemo	A
me je v stran kakor kamen, brez usmiljenja.“	Komaj	deset korakov je bilo še do vrha. ”Samo še	A
V zdavnih časih, tako zdavnaj, da je že	komaj	res, je živel v Močilniku pod Vrhniko starec	A
očesu, ki še ne bdi, strmi iz večerne zarje	komaj	odbeglih sanj.Ko si do kraja odpočije in odsanja	A
bile tako nepremične in svetlosinje, da so se	komaj	razločile od lic; gledale so pač iz tistih brezkončnih	A
vama je bil dán, ki ga je milost božja dodelila	komaj	enemu med legijoni grešnih kristjanov.Ne videti	A
javni cesti. Ne bole me nič, ne sramujem se jih,	komaj	da mislim nanje.Da sem ubil nedolžnega človeka	A
pretehtaš na dlani, malenkostna in brezpomembna,	komaj	pripovedovanja vredna.Gode se take reči vsako	A
visoko kakor nikoli in čisto je bilo, da so se	komaj	zvezde razločile; s hriba so grmeli možnarji	A
Peter!“ je prosila najmlajša sestra, ki je	komaj	šele izpregovorila.”Ne jej preveč, da bo kaj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani