komaj (1.201-1.300)

docela budna. Govorila sta tako tiho, da sem	komaj	razločila njune besede.Pravzaprav sem se takoj	A
Naposled je mama vprašala tako tiho, da sem jo	komaj	razumela: »In potem?«	A
zaslišijo v ... v takih pri ... primerih,« je oče	komaj	spravil iz sebe. Besede so se mu očitno	A
»Kaj da ne! Taki so, da se	komaj	držijo po konci. Veš, zakaj?«	A
je na tiste svoje oči ... Tak otrok, pa smo ga	komaj	pokončali!‘ To je vpil Müller, žena	A
oštirčkom na drugi strani, takšnim, da se je	komaj	videl izza nje.Za politimi, z ostanki jedi na	A
nazaj, v blagodejno nezavest, je še prestregla	komaj	slišno, zamrmrano: "Koga je pa klicala?Kdo	A
je na silo poskušal zapresti v svoje skrbi;	komaj	spočete misli so se mu motale po glavi in se	A
za mojim hrbtom in da bo v glasovih zabrnela	komaj	opazna ostrina. Bila sem srečna, a obenem	A
že obračati tudi oče. Obračal se je počasi,	komaj	da ga je šele začelo odnašati v drugo smer,	A
in priveje tako lahna sapica, da se zavesa	komaj	zgane, ne morem si kaj, da se ne bi nasmehnila	A
nekaj, to sem kmalu spoznala, je bilo sprva	komaj	opazna točka na daljnem obzorju, toda od hipa	A
Sonca ni več, luna je tako medlo bleda, da jo je	komaj	moč zaslutiti. V tem neizbrisnem hipu ostaja	A
pomežiknila; izkušena in vsevedna kakor da je	komaj	opazno ostarela v stalnem prijateljskem nasmehu	A
grozno skeleli in srbeli. Toda takrat sem	komaj	kaj čutila.Bila sem srečna.	A
Sreča, da je odšla. Od obiskov si	komaj	spočijem, čeprav sem jezna, kadar koga ni, a	A
jezik je ni hotel ubogati, tako da se mu je	komaj	še oglasila. »Greva, no!«	A
Je nora?« »	Komaj	se drži pokonci!Ta ni pri pravi.«	A
je nazadnje rekla, in tudi te besede so se ji	komaj	odtrgale s suhih, razpokanih ustnic. »Glava	A
ji je pačil in lomil glas, da jo je Martina	komaj	razumela.In spet so jo noge same začele nositi	A
Niti tega ne veš? Vedno ti vse povem, ti pa	komaj	čakaš, da pozabiš!No, vsaj zdaj si enkrat v	A
ne Martine. Samo zamrmrala je, med zobmi in	komaj	razumljivo: »Dober dan.«	A
Bi šla malo ven, na zrak?« Veronika se je s	komaj	opaznim odporom obrnila proč. »Takoj se vrnem	A
bova šla pa na sladoled, veš.« Martina ga je	komaj	še slišala.Pokimala je in trudoma stopala iz	A
stolu docela vase zdruznjen, tako da mu je glava	komaj	še gledala čez rob mize. »O, me pohvalijo,«	A
Moja mama.«	Komaj	razumljivo, z neubogljivega jezika, iz zadrgnjenega	A
Saj! Na šolskem pregledu so mi rekli, da sem	komaj	še dovolj hranjen.In tudi omedlel sem.«	A
zabrnelo ko struna. V mojih očeh, ki so bile	komaj	polsestre njegovih, je zanetilo iskro, ki je	A
sem in dopustila svojim željam, da so se mi,	komaj	porojene, izpolnjevale v nepretrgani verigi	A
industrijsko razvitem podeželju, postaven mož z brki, s	komaj	opazno zredčenimi, osivelimi kodrastimi lasmi	A
Zakaj ga Tine že budi?	Komaj	je bil pošteno zadremal!Najbrž je Rudi spet	A
Zakaj sta se pravzaprav sprla, in tako zares?	Komaj	se še spominja!Menda zaradi njegove matere.	A
povsod, kjer smo se ustavili več kot enkrat.	Komaj	drugi odnesemo pete iz avta in se zamaknemo	A
Tine je medtem zunaj pregledoval motor.	Komaj	opazno brnenje, ki ga je tu in tam prestregel	A
rahlo nagnjena glava z vencem svetlih las,	komaj	opazno sklonjeni tilnik, zamamna vijuga prsi	A
rahlo nagnjena glava z vencem svetlih las,	komaj	opazno sklonjeni tilnik, zamamna vijuga prsi	A
starosti in velikosti, da so se kupci in zijaleži	komaj	prerivali skozi.Na vozovih so v tesnih lesenih	A
izgube, šele takrat, ko je vse že zdavnaj mimo.	Komaj	ga še držijo noge, ko mu pomagači, a ne njegovi	A
»Tine!«	Komaj	da se je sploh ozrl!Kakor da on, Resnik, od	A
izvajal norčave, vratolomne akrobacije, se je	komaj	opazno gugal na svoji zlati vrvici.Tine ga je	A
te že dolgo čakam.« Onemu pa, samo z ustnic,	komaj	razberljivo: »Hvala vam, najlepša hvala.«	A
njegova bolna mati. Slaboten plamenček je	komaj	in komaj odganjal temino v zatohli bolniški	A
bolna mati. Slaboten plamenček je komaj in	komaj	odganjal temino v zatohli bolniški sobi.Pred	A
Uboga otroka ...« »Ženska,« je dejal Gradnik in	komaj	tlačil besede skozi usta, »ne mudi se več v	A
slabotne roke in shujšano lice ji je zablestelo v	komaj	vidnem žaru veselja. »Moj dobri Lovrek	A
po mizi. »Tega denarja nisem nikoli dobil,	komaj	polovico.Obresti je Vrhunc vedno sproti odtegoval	A
Poberi se, drugače se spozabim ...« Lovrek se je	komaj	utegnil skriti v bližnjem grmovju, ko je Gradnik	A
hiše in ga nad klancem pahnil od sebe, da se je	komaj	obdržal na nogah. »Tako, ti slepar!	A
mrzlica, in se zgrudila na tla. Lovrek jo je še	komaj	ujel in jo potem s težavo zavlekel v posteljo	A
Ampak besen je, besen.	Komaj	se je zavedel, je že zahteval orožnike, kričal	A
globin srca, ter ji dejal čisto tiho, tako da so	komaj	moj oče slišali njegove besede: »Nespametna	A
grof že med potovanjem nevarno zbolel in se	komaj	privlekel do svojih ljudi.Vso zimo so ga zdravili	A
trudu so naposled vendarle dospeli do kapelice.	Komaj	so se malce zavedli in se razgledali okrog sebe	A
proti gradiškemu grebenu, kjer so se od obzorja	komaj	vidno kazale temne sence dreves. »Mrtva	A
čakal na konec večerne pobožnosti. Teta se je	komaj	utegnila pošteno prekrižati, ko je že planil	A
srcem in pri priči zlezel nazaj v posteljo.	Komaj	je prav zatisnil oči, je že zaspal ter se prebudil	A
na koži so se videle modrikaste pege, sicer	komaj	vidne, toda v vrsti, druga ob drugi ...	A
podpisovanjem in je vzravnal svojo sloko postavo.	Komaj	polovica shujšanega žoltega obraza je štrlela	A
postaneš v dveh dneh, tudi ne v dveh tednih,	komaj	v dveh desetletjih ...Dosti truda te bo stalo	A
kaj hitro. Lovrek se je mnogo naučil in je	komaj	čakal, da svoje znanje temeljito preizkusi.	A
kaj zakrivil, se je poskušal opravičiti, toda	komaj	je odprl usta, je že imel klofuto na obrazu	A
peljala na Gradišče, kjer je obupanega dečka	komaj	in komaj potolažil. Naslednji dan je javil svojemu	A
na Gradišče, kjer je obupanega dečka komaj in	komaj	potolažil. Naslednji dan je javil svojemu predstojni	A
malenkostnim naporom izvlekel zapah tudi iz kipa.	Komaj	se je to zgodilo, se je že tudi pokazal uspeh	A
zabavali s suvanjem in prerivanjem po travniku.	Komaj	pa so zagledali Lovreka, so pričeli vriščati	A
krik odprta usta. Posinjeli obraz se mu je še	komaj	in komaj dvigal iz vode, roke pa so z obupno	A
odprta usta. Posinjeli obraz se mu je še komaj in	komaj	dvigal iz vode, roke pa so z obupno nesmiselnimi	A
in se zapode naravnost proti Lovreku, ki se	komaj	umakne.S čudežno spretnostjo še ujame padajoče	A
kako daleč sta, čeprav sta od takrat potekla	komaj	dva dneva ...Kaj bi zdaj s podzemnimi votlinami	A
oče ne umaknejo. Odraslemu človeku privoščijo	komaj	skorjico kruha, o vinu pa še slišati ne smejo	A
mokre kopeli vsega zmedenega, toda neranjenega,	komaj	malo obtolčenega, čeprav je premeril dolgo pot	A
ozadju se stiskajočega dečka. Ženske so molčale,	komaj	da so dvignile glave. »Zakaj se vračaš	A
razkadila. Z veseljem je motril lepe živali in	komaj	napol slišal Tinove besede, naštevajoč celo	A
ležeče frate s pisano mešanico barv, iz katere si	komaj	razločil posamezne cvetice: bledi naprstec se	A
Obiskat sta me prišla.«	Komaj	da so mu tekle besede iz ust, tako neskončno	A
na izredno gospodarjevo občutljivost, ga je,	komaj	izgovorjenega, že obžaloval. Starec	A
skrivnostnim glasovom, izpričujočim bivanje	komaj	vidnih bitij, in se z rastočim zanimanjem bližal	A
v urah snežnih zametov, ko je v temačni hlev	komaj	prikukala betvica svetlobe, vendar je v splošnem	A
izhlapevajoče mokrote, tako da so se razumeli in videli	komaj	najbližji sosedje.Bolj ko se je nagibal dan	A
Vi, vi ... vi nimate pravice, da ga žalite!«	Komaj	je stisnil glas iz grla, tako ga je davil nesproščeni	A
Slišim!« jekne deček in poslušno skloni glavo.	Komaj	si nato še enkrat upa upreti svoj pogled vanjo	A
zase, zase najbolj. Njegovo trudno telo se	komaj	privleče do ležišča, burne misli v glavi so	A
bolečina prešinila taka burna radost, da se je	komaj	vzdržal na nogah. »Da, Gradnikov sem	A
bi zalučal kamen vanjo? Preveč ga mika, da bi	komaj	porojene misli ne prenesel takoj v dejanje,	A
ki bi jo bila nemara ugnala navadna palica.	Komaj	je čakal večera, da oznani svoje odkritje Hojanovim	A
Škoda, da ni vode kje v neposredni bližini...«	Komaj	je to izrekel, je deček poskočil, kakor da ga	A
Njeni prijatelji so se ob zabavnem prizoru	komaj	vzdržali glasnega smeha. Po vrnitvi	A
medtem ko je presunjeni Lovrek težko sopel in	komaj	zadrževal solze. »Zdaj razumeš,« je	A
s Stropniške peči k nam. Vem, da revica že	komaj	čaka ...« »No ja, pa naj bo po tvojem	A
vendar premore ta vrt še mnogo drugih, ki jim	komaj	vem ime.Zdaj vam zadehte prav v nos rožmarin	A
najobčutljivejšo zelenjavo nabereva šele zjutraj, ko se	komaj	zdani.Ob peti uri zdrdra voziček proti Toplicam	A
čebulo in šalotke. Lovrek se je lotil dela in se	komaj	ozrl, ko se mu je čez nekaj ur pridružila Polonica	A
daljši odgovor pa nima več časa, zakaj voznik	komaj	kroti iskra konja in nepotrpežljivo kliče svoje	A
ostanem tam.« Dekličin jasni obraz preleti	komaj	vidna senca, ki Lovreka nepopisno osreči.	A
prisostvoval ustvarjanju vaših velikih mojstrov.	Komaj	čakam, da poskusim svoje, pri njih pridobljeno	A
vsem velja moje slovo ...« Medtem ko je Lovrek	komaj	zadržaval solze, je vzel grof s pisalne mize	A
prijetnosti. Iz Poloničinega zadnjega pisma je zvenel	komaj	prikrit strah glede tetine bolezni, govorilo	A
Zvečer se je nestrpen vozil proti domu, a se	komaj	zmenil za slikovito, mimo njega drvečo pokrajino	A
Dekličine oči se orose: »Oh, ubogi so in	komaj	te čakajo.Nocoj jim je spet hujše ...«	A
delež, a ostanek je revnemu kmetiču zadoščal	komaj	za nakup najpotrebnejšega.Ogromno škodo so sadjarjem	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani