”Lep začetek!“ je presunilo Aleša, ko je sedel za pogrnjeno mizo. Hana je porinila predenj krožnik, na katerem je bil kos krače, masten in obilen, komaj za silo načet; tudi kozarec, ki ga je postavila predenj, je bil do polovice še poln, predno je dolila.
”Ne bom se branil krščanske blagodarnosti, Bog ti povrni!“ je rekel Aleš, v srcu pa je pomislil: ”S tistega krožnika jem in iz tistega kozarca pijem, kakor je pil in jedel kaplan; kakor vrabec je zobal, kakor pišče je pil - slab tek imajo slabovestniki!“