nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Brličkov Miha in Tičkov Grega/Črtice 1915-1918, poved v sobesedilu:
Obraz je bil širok in testen, čisto bel; tudi roke so bile nežno bele in zalite, poznalo se jim je, da so počivale dolgo, morda zares že stoletja. Oči so bile tako nepremične in svetlosinje, da so se komaj razločile od lic; gledale so pač iz tistih brezkončnih, davnih daljav, kjer je vse življenje že okamenelo, se več ne gane in mu ni treba več nikakšnega spoznanja.
Izba, v kateri je živel Tičkov Grega, je bila zelo nizka, dokaj prostorna in čedno pobeljena.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani