komaj (1.101-1.200)

licu tisti njegov mirni smeh, ki ga je bilo	komaj	zaznati, s katerim jo je pokaral, kadar koli	A
Nikar, oče. Mene tako strašno srce boli, da	komaj	gibljem.« »No, vidiš.	A
odrezala košček in jo pokušala, tako grenka, da je	komaj	zaužila grižljaj. »O ti moj revež,« je vzdihnila	A
treba. Navsezadnje prideš ljudem v zobe, češ	komaj	je čakala, da je izdihnil.« »In če bi nič ne	A
Jančarica je imela prostor prav za vrati.	Komaj	da se je pritaknila jedi, že je vselej odšla	A
igračko. Toliko je imel skrbi in opravkov, da je	komaj	utegnil h Korenčku po tobak. Lojza se je pa	A
Bog ga kaznuj, tam sem našla glavo in kožo.	Komaj	sto korakov za hišo.Z mrtvimi očmi me je gledala	A
Oh, ta in luč žená je prišla danes k meni ‒	komaj	dvakrat v letu je prišla, da je opravila za	A
Vile so mu padle iz rok, okrenil se je proč in	komaj	slišno ukazal: »Naložite, jaz ne morem.« Stari	A
šel. Zvečer je prišel truden in ubit, da je	komaj	gibal, pa se je tolažil: »Danes me je zdelalo	A
pogledal, spravil kroni in trčil z Jančetom.	Komaj	dvakrat je srknil iz kozarca. »Izpij, glej ga	A
Ciril je prekoračil prag, se opotekel, da se je	komaj	ujel za podboje. »Bog se usmili, Ciril, kakšen	A
»Le premagaj! Ne veš, kako	komaj	čakajo, da bi te izpodrinili s proge.In bolezen	A
upanja več v njenem srcu. Ali tedaj je bil Ciril	komaj	še dvajset korakov od nje. »Dober večer, mati	A
videl in hipoma je kakor v prividu zagledal	komaj	pedenj pred licem materine oči. »Jaz grem tudi	A
Iztok, daleč je grič. . / . / stran 20 . /	Komaj	če do noči prispemo do njega.« »Moramo! Rado	A
naprej, previdno in hitro kakor mladi lisjaki.	Komaj	so bili nekaj sto korakov oddaljeni, že bi ne	A
grmovju bleščečo opravo, zahotelo se mu je boja in	komaj	komaj, da se ni dvignil ter zakričal nanje.	A
bleščečo opravo, zahotelo se mu je boja in komaj	komaj,	da se ni dvignil ter zakričal nanje. Jezdeci	A
dvignejo bojevniki in gremo nad Hilbudija!«	Komaj	jim je to sporočil, že so zahrzali konji tik	A
trupla, v hrano jastrebov in lisic. Ali padlo je	komaj	pol njegove vojske.Udariti moramo na gnezdo	A
turi so rasli v gozdu pod svobodnim soncem.	Komaj	so se skolebali iz naročja materam, že so gonili	A
je dati Hunu denarja, da ga je divji Tunjuš	komaj	dvignil.Iskreno ga je prosil, naj ščuje Slovene	A
. / . / stran 82 . / Hun je kriknil, pa je	komaj	pol krika prišlo iz ust, Iztokova pest ga je	A
»V Bizancu se ponoči večkrat potrebuje!«	Komaj	sta prestopila prag, že sta se pojavila sužnja	A
Skrival ga je, zakril ga ni.	Komaj	je dobro povesil pest, ko je prisegal na Peruna	A
je sédel in skladal himne, nato je zadremal	komaj	za uro in takoj po polnoči že reševal sodne	A
zarezalo v morjé, da se je stresel čolniček in se	komaj	vidno še gibal.Vtem je že rahlo trčil ob bok	A
nima miru; bogovi ga ženo in ne povedo, zakaj.	Komaj	sede in se naje, pa se oglasi v njegovem srcu	A
iskal izhoda. »Dobro igraš, prekleta, in	komaj	ti bo Epafrodit kos.Eno zanko snamem z vratu	A
po glavi. Črn curek se je pocedil jetniku iz	komaj	usahle rane po licu. Teodora ni mogla izpregovoriti	A
je vrgla evnuhu v obraz in bežala, da jo je	komaj	dohajal.Iz vseh voglov, iz vseh temnih kotov	A
je čakal, kdo bi bil izdajalec. Preteklo je	komaj	nekaj minut, ko vstopi Numida in z njim vred	A
»Kaj mi plačaš, gospod?« Tiho,	komaj	razumljivo je vprašal Spiridion. »Tisoč zlatih	A
strahoma usahle ustnice uglednih meščanov, ko so se	komaj	prebudili iz spanja.»Iztok, Epafrodit«je zakričala	A
zabavljali na despojno in despota. Carska palača,	komaj	zdramljena iz spanja, se je razburila. Azbad	A
bliskovito z gizdalinskim mečem, katerega konica je	komaj	dosegala glave v gneči.Ko ga je množica spoznala	A
Toda v grozi se je tresel.	Komaj	je ušel jezi Upravde, ker ni despot povpraševal	A
kakor od sonca ogorelo, da ga je Spiridion	komaj	spoznal. »Končana je pot, končana vaša služba	A
živali so trudno plale. Kljub plemeniti krvi so	komaj	vzdržali silno dirko, v katero jih je gnal bežeči	A
konja, ki je s povešeno glavo kratkih korakov	komaj	še zmagoval utrujenost. »Luč!« se nagloma oglasi	A
okrenil, da bi se vrnil k stolpiču nad vrati.	Komaj	pa je prišel na prejšnje mesto, se je dvignila	A
škrtala ob oklepu, on pa je divjal preko teles in	komaj	nekoliko oprasnjen na nogah dosegel Slovene	A
Kaj bi sam s polovico?	Komaj	bi zastražil z njo topersko ozidje.In barbari	A
zaničljivi pogledi so oznanjali zmago. Preteklo je	komaj	nekaj trenutkov, ko sta dva evnuha dvignila	A
psa Cerbera, je pokopan v morju!« Azbad je	komaj	vidno obrnil oči pod trepalnicami, da bi razbral	A
haljici, glava se ji je nekoliko nagnila in	komaj	razumljivo je izrekla: »Razodeni mi, božja Modrost	A
počasi, potrt, boječe, kakor grešnik, Radovan.	Komaj	z očmi so se ozrli proti vratom.Nihčè ni okrenil	A
razprostrla temna, nepregledna ravan, ki je	komaj	mračno sivela v oblačni noči.Ko se ji je zdelo	A
in pričela razmišljati o svoji usodi. Ali	komaj	so zamigljale zvezde, pa so se oglasili divji	A
Tudi oče te deklice, katero otmemo nocoj, je	komaj	ubežal despotu.Ker je imel nekaj denarja, je	A
na neosedlanih konjih. Numidovo spremstvo je	komaj	krotilo konje.Iz gozdov so doneli zdvojeni klici	A
slušaj, če ti je življenje milo!« Godec se je	komaj	dobro zavedel, ko je stal sam sredi šotora,	A
poveljnika. Majčkena je bila njegova legija,	komaj	pol kohorte.Toda poslušna brezpogojno.	A
Ko se zaplete v boj, planemo vsi!«	Komaj	je izgovoril povelje, se je pokazala ob robu	A
Tako daleč se mu je zdela tista noč, da jo je,	komaj	dosegel s spominom.Vse je drugače, on sam, njegova	A
»Viljenec jih gosti in se širokousti.	Komaj	deset oklepov smo ugledali.« »Dobro. Lezite	A
pojavi zdaleč bleščeč jezdec sredi ceste.	Komaj	ga je Azbad zazrl, so zadonele pred njim troblje	A
ne ukroti množice. Z veliko zgovornostjo je	komaj	dosegel, da se je rod umiril in zadovoljil z	A
spalnici in se tiščal peči. Ni še pritisnila zima,	komaj	hladna jesen, pa je mož že zavijal revmatične	A
ne! Menda je dosti za očeta, ako zaradi otrok	komaj	eno samo smotko na mesec pokadi, da se prihrani	A
krenila proti kočiji umerjeno, samozavestno.	Komaj	je napravila nekaj korakov, je zagledala visokega	A
»Ste ga? Saj ste	komaj	prišli!« »Pa mi je že danes naprerokoval	A
dolžnike in obresti, sešteval in računal. Toda	komaj	dve strani je presodil, ko mu je roka sama od	A
samim grozečim pogledom po vodi. Pismo je	komaj	začela brati, toliko, da je videla, kdo ji piše	A
sama ne poznam. Tako sem hrepenela ven, pa sem	komaj	prišla in ves paradiž je v megli.«	A
ogledal po okolici in nastavil korak po cesti.	Komaj	je stopil dvakrat, se je nenadoma obrnil in	A
Alena je hodila tako naglo, da jo je Brest	komaj	dohajal.Glasno se je smejala in nalašč bredla	A
če govorim celo o sebi, dasi vem, kaj sem.	Komaj	atom, prašek!In vendar trdim, da sem trohico	A
Tega ne, zdravniki so dragi in pri nas nimamo.	Komaj	za opravke.Ampak vi pa le pomagajte.	A
more biti samo, zato smo učiteljice mučenice.	Komaj	nekaj mesecev jem ta grenki kruh, in že se je	A
moral vsak večer priti pomagat. Do božiča je	komaj	nekaj dni še.Sama ne bom kos vsemu.«	A
voščile vesele praznika in hitele iz voza.	Komaj	je Alena stopila na peron, je že zagledala sloko	A
pšenice vam nesem po stopnicah, pa sem jim bil	komaj	kos.Célo naročje palic sem polomil leto in dan	A
nam, za naše otroke, ko jih trden možak deva	komaj	v ris, na, sedaj pa takole!Vse dere za njo in	A
Pametnega zbega, bi pa takega dekliča ne, ko je	komaj	iz povojev.Kako ti bo potem za delo, le kako	A
»Na veke!«	Komaj	z enim očesom sem se ozrl od pisalne mize proti	A
zvona in tudi ceste ne. . / . / stran 7 . /	Komaj	kolovoz.Za slovo sem segel očetu v roko in poslušal	A
za njim ter vzdihovali: Kaj bo iz njega, kaj!	Komaj	da je shodil, ga že veže in goni orožnik!Oj	A
raztogotil in udaril ob mizo. Pogum, ki se je v njem	komaj	dvignil, je omagal. V Silvestru ni bilo več	A
ključi, zazehal in vstal. Na Silvestra se je	komaj	ozrl.Kaj mu je bilo mar, kdo je in od kod.	A
izprehajat se. Ko je bil Silvester sam, se je jedi	komaj	dotaknil, dasi ni od prejšnjega večera še nič	A
in se radoveden ozrl na veseljaka pod sabo.	Komaj	je Silvester preromal kratko vrsto odrivačev	A
šaljivca ‒ in ga dražili. Toda Silvester jim je	komaj	pomežiknil izpod košatih obrvi, se prvi zvalil	A
Tamkaj je začel razmišljati.	Komaj	se je utrnila prva zvezda na nebu, že je Silvester	A
hišo, v umazano delavnico nekega čevljarja.	Komaj	so se odprla vrata, je Silvester kljub temačnosti	A
Ne upam si ne upam... Ali si smrkavec,	komaj	za šolo goden, ali si mož?« Gašper je	A
spet romale in romale... Proti jutru, ko se je	komaj	majčkeno svitalo, je prišel oče z zdravnikom	A
nihče ga ni vprašal, kaj prenaša. Mihor je	komaj	izvlekel toliko iz Gašperja, ki je prepadel	A
kostanjev nad menoj, da bo v glasovih zasršela	komaj	opazna ostrina. Po robu zeleno prepleskaneg	A
spoznal, že obračal. Obračal se je počasi,	komaj	da ga je pomikalo, toda obračal se je.Že se	A
čakam in čakam, pride tako lahna sapica, da se	komaj	zgane tenka zavesa, čutim, da se mi usta raztezajo	A
zavrvra in začne širiti manjše, večje in še večje,	komaj	opazno vzvalovane kroge.V soncu zažarijo v slepečih	A
Ko se ustavi, se poskuša obdržati na mestu s	komaj	opaznimi zamahi nog in ob trupu stegnjenih rok	A
nemiru. Njene polne ustnice so bile razprte,	komaj	opazno razprte, vendar je ;bilo, kot da se bodo	A
stran klopi, desno od polkovnikovega sedeža.	Komaj	sem mogla verjeti očem, ko sem zagledala - našo	A
na dekle vrnil nekaj moči in odločnosti. »	Komaj	sem vas našla!« je zasopla in pogledala Ivana	A
Ivanka je pomislila, ko jo je tiho gledala, da se	komaj	premaguje, da ne plane k njemu. »Saj	A
drugače.« Nenavadno, kako so fantje molčali,	komaj	če je kateri dvignil pogled, prikimal.	A
izrekel z bledimi, suhimi ustnicami, ki so se	komaj	premikale. Toda Ana je vse razumela	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani