gospa (1.401-1.500)

za hlapčevsko delo ustvarjena! Kadar opravlja	gospa	duša svoje najimenitnejše in najsvetejše opravilo	A
zagleda s široko odprtimi očmí v mračno daljavo.	Gospa	Koprivnikova je vzdihnila in se naslonila nazaj	A
stisnila ustna ter se zamislila ... ”Ne žalite se,	gospa	velemožna, nad svojo nerodovitnostjo --!“ Lejla	A
solze iz tvojih oči ...“ Marko je umolknil.	Gospa	Koprivnikova je vzdihnila in njen obrazek se	A
od srca, kadar je odhajal. Takrat je imela	gospa	Klementina prijatelja, ki ji je nosil jopico	A
senca je šla mimo. Na spomlad je bilo in	gospa	Klementina je zavzdihnila, ko je začutila na	A
dih južnega vetra. Vselej, kadar je začutila	gospa	Klementina prvi dih južnega vetra, je zavzdihnila	A
dvajsetega do štiriindvajsetega leta svoje dobe.	Gospa	Klementina mu je hitela naproti in se ga je	A
koreninah je zastokalo. Vselej, kadar je začutila	gospa	Klementina prvi dih južnega vetra, je zavzdihnila	A
vdan, skoro deviški, popolnoma kakor moj.	Gospa	Klementina mi je hitela naproti in se mi je	A
je izpregovoril župan s slovesnim glasom. ”	Gospa	Liza, tako pa se torej lepo zahvaljujemo zavse	A
veliko, ne traja dalj nego do konca. Lahko noč,	gospa	Liza, in Bog povrni!“ Tako modro je govoril	A
na levi. . / . / stran 201 . / ”Verjemite,	gospa	Liza, da ni drugačne bridkosti v mojem srcu	A
toda našel ni nobene. ”Kar se ljubezni tiče,	gospa	Liza, lahko rečem -“ ”Kar se ljubezni tiče	A
zadregi, napol v tihi radosti. ”To se reče,	gospa	Liza, da ste jako vestna ... tako in tako ... jako	A
ste jako vestna ... tako in tako ... jako natančna	gospa	...“ Pregledal je račune, z urnim pogledom	A
premeril kolone. ”Resnično ... jako natančna	gospa	...Komaj sem vreden...“	A
veselja mu je šinila kri v lica. ”To premoženje,	gospa	Liza, je zelo lepo premoženje...“ ”Je najino	A
glavo in je rekel: ”To pa to!“ Lepa je bila	gospa	Liza, goreče ljubezni vredna; gorečih pogledov	A
...	Gospa	Liza je bila bleda in se je spoteknila na stopnicah	A
vsakdo razgret in nemiren: ”To je trenotek!“	Gospa	davkarjeva je bila toliko spretna, da ga je	A
pozvonil in prišla mu je odpirat prijazna, okrogla	gospa	z dobrodušnimi očmi, ki so bile tisti večer	A
vino?“ je zaklical gospod Valentin. Prijazna	gospa	je prinesla vina, gospod Valentin je točil s	A
klobuki na umetno friziranih laseh. Šumela je	gospa	mimo njega, nalahko je povzdigala dolgo krilo	A
morda njiju ustnice. ”Povej mi --“ je vprašala	gospa,	”povej mi, Mate, kakšno je tisto dekle, ki ti	A
In veš, kaj misli?“ --	Gospa	mu je pogledala v obraz z radovednimi, veselimi	A
zasolzile oči od razposajenosti. Nato je sedla	gospa	in je prerezala z drobnim nožkom lepo rdeče	A
hotel iz srca, izpred oči ni hotela tista lepa	gospa	v šumeči svileni obleki. Zadaj so se razgovarjal	A
Družba se je zasmejala. Debela	gospa,	ki je sedela poleg kozjebradca, pa je končala	A
prižigali svečke. Veliko si je dala opraviti	gospa	Bergarjeva, ženska s ciganskimi uhani.Kakor	A
smeh in je prišla v sobo. Zunaj se je oglasila	gospa:	”Kaj pa vidva tam notri?	A
gospá Bergarjeva!“ ”Ali je še kaj ostalo,	gospa	Fricova?“ Citrarica je ubirala strune; slišalo	A
v vaših očeh, skoraj utrujenosti!“ je rekla	gospa	Melitta in je pogledala Jakoba tako od blizu	A
”Poljuboval?“ se je začudil Jakob. ”	Gospa	Melitta, v svojem življenju še nisem poljubil	A
nego svojo mater ... niti svojih sester ne!“	Gospa	se je zasmejala naglas, ali že ob prvem zvoku	A
razlivalo. ”Po stari šegi!“ je rekla smehljaje	gospa	Melitta.Roka se je tesno ovila roke, obadva	A
dušek. ”Okoli vratu, po stari šegi!“ je rekla	gospa	Melitta.Objel jo je okoli vratu, zatisnil je	A
si otrok, ali starec!“ je smehljaje govorila	gospa	Melitta.”Otrok je zardel, starec pa je poljubil	A
bi, da bi tvoja noga prestopila tisti prag!“	Gospa	Melitta se je zamislila. ”Mnogo umetnikov	A
gnusen smehljaj starca. ”Nekaj bi ti povedal,	gospa	Melitta ...Tudi meni so že rekli, da sem rokodelec	A
In Traven se splazi iz sobe. ”Klanjam se,	gospa	Travnova!“ Anton se prikloni in odide s sarkasti	A
z začudenimi, skrajno prestrašenimi obrazi;	gospa	Marta pa se je vzdignila, in njene oči so se	A
je poet že odkritosrčen in star prijatelj.	Gospa	nama je prinesla čaja, točila je ter prisedla	A
ne veš zakaj. V sosednji izbi je zajokalo;	gospa	je hitela ter se je vrnila z otrokom v naročju	A
s smehljajem in s pogledom me je pozdravila	gospa,	ali oboje je bilo lepše in slajše, nego najlepša	A
pričel meščan Marhula s svojo izpovedjo, se je	gospa	naglas zasmejala. ”Saj sem rekla, da si nespamet	A
vstal je koj po obedu ter šel v svojo izbo.	Gospa	je bila mnogo mlajša od gospoda.Milan je ni	A
zvečer?“ je mirno, komaj rahlo začudeno vprašala	gospa	in se je poigravala s prsti pred ustnicami.	A
in nabrekle trepalnice so mu zlezle na oči.	Gospa	je sklenila roke na prsih ter se je zameknila	A
podoba zelo neumna. Zvečer mu je prinesla čaj	gospa	sama.Sedel je za mizo ob prižgani svetilki,	A
jezik težak od žeje. . / . / stran 150 . /	Gospa	je šla, kakor je bila prišla, tiho in kradoma	A
bratec, s svojo modrostjo! ... Tudi ti si vedela,	gospa	razgaljena, zakaj si mi prinesla čaja; pa tudi	A
ganil, ni okrenil glave, toda videl je vse.	Gospa	je stopila na prag.Oblečena je bila v belo haljo	A
skodelica se je žvenketaje zdrobila na tleh. ”	Gospa!	Gospa!	A
”Gospa!	Gospa!	Gospa!“	A
Gospa!	Gospa!	“ Prošnja, strah, sram, čista otroška ljubezen	A
svoji besedi. Za mizo sta sedela gospod in	gospa.	Njé ni videl, le zablisnilo se mu je mimo oči	A
svetilka na stropu. ”Jezus!“ je vzkliknila	gospa.	Milan je prebledel.	A
mračne in polrazločne okolice žarko razsvetljen.	Gospa	je klečala ob vzglavju divana, na katerem je	A
”Sama! Seveda je	gospa	sama!Kako bi drugače!	A
zanimive goste; sprejmi jih s častjo in veseljem!	Gospa	Veilchenblutova in njena zanimiva hčerka. -	A
pogrnjeno s svetlim belim prtom. Ko je odprla duri	gospa	Sitarjeva, je vstal urno ter se smehljaje poklonil	A
Sitarjeva, je vstal urno ter se smehljaje poklonil.	Gospa	je bila visoka, lepa ženska in edino, kar je	A
tisti mladi dacar v Zapolju,“ se je smejala	gospa,	”je prišel notar domov natanko ob tisti uri	A
in ko je prišla, je imela bulo pod očesom.“	Gospa	se je zasmejala naglas, naslonila se je globoko	A
ko sem šel sem; pet jih je bilo na pragu.“	Gospa	se je zasmejala zvonko. ”Pet!	A
vse ženske na svetu?“ . / . / stran 26 . /	Gospa	je opazila zlovoljnost na njegovem zardelem	A
”Še bi!“	Gospa	je vzela steklenico, ni se ozrla na Kačurja	A
”Tako mislim!“	Gospa	je prinesla čaj. ”Močan je dovolj!	A
Torej vi ste zdaj Minkin ženin?“ je prašala	gospa.	”Kaj bo!	A
poslal, da bi me zmotil ...“ Na pragu je stala	gospa.	”Minka je v parku!“ ga je pozdravila smehljaje	A
počeli v Zapolju zadnje čase?“ ”Nič posebnega,	gospa!	“ ”Nič?“ se je posmejala.	A
Nič drugega se ni zgodilo!“	Gospa	je požugala s prstom. ”Še vse druge reči	A
”Kako pa ste našli sem?“ ”	Gospa	mi je povedala, da ste v parku!“ ”Zakaj pa	A
ob nedeljah nikar ne prikaži v krčmi! - Kakor	gospa	bi lehko hodila v cerkev, tako pa hodim kakor	A
stran? Pa kdo je bil tisti, ki je rekel, da bom	gospa?	Lepa gospa!	A
bil tisti, ki je rekel, da bom gospa? Lepa	gospa!	Lep gospod!“	A
Stisnil in stresel mi je trikrat obedve roki;	gospa	se je narahlo poklonila, zelo narahlo.Dolgi	A
Ob mraku tretjega večera se je domislila	gospa,	mati mladoletnega sina edinca, in je rekla:	A
. / . / stran 196 . / Kraj mene je sedela	gospa,	v naročju sina edinca, ki je že napol dremal	A
gručah tam spodaj ter tleskali ob dlani. Neka	gospa,	ki je bila napol skrita pod širokim rdečim slamnikom	A
Moja gospodinja je bila lepa in prijazna	gospa	in če govorim po pravici, moram reči, da sem	A
bi prišel v domovino s tako soprogo, kakor je	gospa	Marija, drugače lepa ženska in blaga duša.	A
/ . / stran 261 . / ”Zdaj pa vzemite mene,	gospa!	Tiček vam je zletel, ne boste ga držali ... le	A
pa je bilo sram. ”Zdaj se ženi, pomislite,	gospa,	za domovino se ženi!Še zaroko bomo praznovali	A
zaroko bomo praznovali nocoj, le potrpite! O,	gospa,	to so vam idealni ljudje!Ne mislijo na nič drugega	A
prodali za domovino! Jaz imam rad take ljudi,	gospa,	zato ker sem tudi sam iz njih rodu ... Silentium	A
bila tako visoko nad mano. ”Vzdramite se,	gospa	vas kliče!“ In resnično sem se vzdramil kakor	A
pozdravila z velikim, tihim pogledom. ”Kam,	gospa	Marija?“ ”Poslavljam se, dolgčas bi mi bilo	A
Poslavljam se, dolgčas bi mi bilo tukaj ... Čemu ‚	gospa‘	? Bodiva prijatelja poslednji dan!“ Takrat	A
naproti soproga načelnikova, velika, suha, živahna	gospa	ljubeznivega obrazka. ”Ali ti nisem pravil	A
zaiskrile oči. Načelnik naju je predstavljal,	gospa	pa je prinesla vina na mizo in sedli smo.	A
silno prepadenim obrazom strmel skozi okno,	gospa	pa je mela v rokah svoj predpasnik in zrla v	A
je kateri zajokal iz dolgega časa, je prišla	gospa	in je kričala nad Francko, ki je poslušala mirno	A
ljubeznivo, ko je govorila z gospo; in tudi	gospa	je bila ljubezniva, sedeli sta dolgo in sta	A
Otroci so spali, gospod je bil v kleti in je pil,	gospa	je bila v trgu pri gospe notarki.Temno je bilo	A
gospé, pri kateri je časih šivala perilo; ali	gospa,	bogata in skopa ženska, ni imela nič dela, dejala	A
Ljubljano, le pridi k meni!“ Stopila je k njemu	gospa	sodnica, in gospa notarka je stala zraven, in	A
meni!“ Stopila je k njemu gospa sodnica, in	gospa	notarka je stala zraven, in županja, debela	A
dolgo uro v temni predsobi, preden je prišla	gospa	in jo je ogovorila.Župan ji je dal deset goldinarjev	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani