gospa (1.101-1.200)

drugi dol, vi gor ‒ pika in amen. ‒ Kadar bo,	gospa,	se spomnite name in na današnji dan!Ljudje lažejo	A
ki je niti petje »Strune« ni moglo greniti.	Gospa	Jerajeva je kraljevala v šampanjskem paviljonu	A
njega. Privlekla sta bila s sabo gospod in	gospa	tudi sina Milana. Ker pa se nista utegnila ukvarjati	A
poslanca posnemajo zabavno igro s pivom in se jim	gospa	mamá prijazno smeji, je udušil grajo in še nekaj	A
svoje velike naklonjenosti podaril dečkoma.	Gospa	Pirčeva je imela na glavi košat klobuk z rdečimi	A
mimo šotorov. V vinarni se je kregala okrogla	gospa	načelnica Kosirnica, ker ni bilo nikogar, ki	A
ker sta imela obisk. Počastila ju je bila	gospa	predsednica Jerajeva, ki je prišla, da se pri	A
»Kje sta fanta, vaš in moj?« je vprašala	gospa	Jerajeva in vmes kimala s pokroviteljskim nasmehom	A
Pirca po roki in rekla: »Kaj pa, gospod Pirc in	gospa,	ali nič ne prideta v moj paviljon in mi dasta	A
neizrečnim veseljem svojo blagajno na razpolago.	Gospa	Jerajeva je migala z roko, da ne bo treba, gospa	A
Gospa Jerajeva je migala z roko, da ne bo treba,	gospa	Pirčeva pa je tačas kovala načrt, kako si bo	A
sončnikom izbezala zavrženo desetico izpod mize.	Gospa	Jerajeva je odhitela, kamor jo je klicala dolžnost	A
njenega samaritanskega dela vrnila gospod in	gospa,	trudna, vendar še veselo razigrana. Jera ju	A
za najumestnejše, da se umakne v spalnico.	Gospa	pa je bila še prepolna obilne, na veselici zaužite	A
vaše kumare včeraj opoldne,« je pikro opomnila	gospa.	»Ti moj križani Jezus,« je vzdihnila Jera,	A
pazite na svoj jezik!« jo je ostro ustavila	gospa.	»Kakšni ste dandanes posli!«	A
mati?« »Zdaj mi je pa dovolj!« je zakričala	gospa	Jerajeva in zateptala z nogo.»Že predolgo se	A
Še danes se mi poberite od tod! Ali ste vi	gospa	ali sem jaz.« »Saj bi že davno šla,« je odgovorila	A
‒ Ampak fant bo revež!«	Gospa	Jerajeva je ponosno odplula v sobo in ni trajalo	A
je z nočjo rasla gneča pri paviljonu. Tudi	gospa	Pirčeva se je dolgočasila in je pustila, da	A
mojstra Pirca; duhali so vsi trije, potem je	gospa	pokusila in tudi fanta sta smela polizniti.	A
krajih nedostajalo Jere. Ali kaka reva je bila	gospa,	ko dandanes tako težko dobiš posla, da kaj zna	A
spričevala, da bo dobra. Draga je bila, draga ‒ ali	gospa	je bila v zadregi, vzdihnila je in jo sprejela	A
že drugi dan odpovedala, dekla namreč in ne	gospa,	češ da v takem čudnem gospodinjstvu ni vajena	A
tudi ni všeč, da naj bo še Milanu za pestunjo.	Gospa	Jerajeva je bila ogorčena.Izjavila je, da ji	A
je bila celó, jo zopet sprejeti v službo ‒ o,	gospa	Jerajeva je bila dobrega srca! ‒ če bi prišla	A
nespoštljivo grozili s tožbo. Tako malo časa je imela	gospa	Jerajeva ‒ vse gospodinjstvo je slonelo na njenih	A
Saj sem ukazal vse zapisati!«	Gospa	Jerajeva je skomizgnila z rameni in visoko potegnila	A
‒ Ali si ‒ kam dala ‒ kaj denarja?«	Gospa	Jerajeva je vzkipela: »Kaj pa misliš?« »Če si	A
odboru?« »Lep predsednik si!« se je namrdnila	gospa.	»Ali se tebe kaj tiče?	A
Naj si le upa kdo in naj kaj reče!«	Gospa	Jerajeva je mislila, da si ne bodo upali, pa	A
naj vpraša po fantu in prikrije, da jo pošilja	gospa,	so se že odprla vrata in je ven pogledala čevljarica	A
peče tistih šeststo kron, ki mi jih je dala	gospa,	ko sem šla.Saj sem jih pošteno zaslužila v teh	A
katerih je danes prvič slišal iz Jerinih ust.	Gospa	Jerajeva ni bila nepripravljena.Kajti za soprogom	A
smet ti bom nosila pod nos!« se je odrezala	gospa	Jerajeva. »Šeststo kron je smet,« je sikal Jeraj	A
... Če ti je ljubše, se pa ločiva!«	Gospa	Jerajeva je debelo pogledala in sedla na divan	A
Plameni so više zagoreli, začela se je predstava.	Gospa	ravnateljica je prinesla stol in na stol je	A
In ne le kadi!	Gospa	ravnateljica mu je prinesla vrček piva in se	A
In niti dovolj tega!	Gospa	ravnateljica mu je dala rog in zatrobil je na	A
trobentača, ki jo je to pot spremljala na lajni	gospa	ravnateljica osebno, da s tem še bolj živo prepriča	A
to skalo na tej glavi. Prirožljala je njegova	gospa	z železno verigo in gospod ravnatelj je vzel	A
ravnatelj pa je šel v voz. Kmalu je prišla iz voza	gospa	ravnateljica, ogrnjena z dolgo temno ruto, na	A
Stanku se je zasmejalo srce.	Gospa	ravnateljica je bila medtem napasla najmlajšega	A
prišla dekla, kakor je Pirčeva pričakovala, ampak	gospa	Jerajeva sama. »O!« je rekla gospa in glas ji	A
ampak gospa Jerajeva sama. »O!« je rekla	gospa	in glas ji je bil bolj hladen in poznala se	A
v veži do polovice umita ... Pa ne, da jih je	gospa	sama umivala? Jerajeva je gledala v pismo in	A
Vzdihnila je in zasukala oči v strop. »Povejte mi,	gospa	Pirčeva, ali sva res to zaslužili od svojih	A
Pirčeva je prestrašena vstala. »	Gospa,	dajte se potolažiti!« Jerajeva je tiščala glavo	A
od tod je povedal, kar mu je bilo naročeno. »	Gospa	so šli, se jim je mudilo, niso utegnili čakati	A
mu je pozornost obrnila na cesto. Prišla je	gospa,	se ozrla na hišno številko in postala.Stopila	A
vse neprijazno občutje jo je minilo, ko ji je	gospa	glasno odzdravila in ji stisnila roko. Sklenjen	A
gospodje v uredništvu. Pa me je naprosila	gospa,	da bi poročal o šahu, ki so ga v soboto igrali	A
prid svojim lasem, da bi mu zrasli. Njegova	gospa	se je kopala zoper golšo ali krof.S seboj sta	A
nadaljeval svoje vzdihe in pritožbe: »Oh, ta	gospa	Butara!« Gospo Butaro sva bila pravkar srečala	A
da tiči krivica, ki mu izsiljuje bridke ohe:	gospa	Butara, ta ima osla, pa ji ga ni prav nič treba	A
da je bila tisti hip, ko sva prihajala mimo,	gospa	Butara v pomenku z damama izpregovorila besede	A
mogla igrati z oslom. Toda je tudi res, da	gospa	Butara nima osla, pravega namreč, štirikopitnega	A
stanujeta v tretjem nadstropju, ko ni četrtega!	Gospa	Butara tedaj nima ne dece ne osla.Kar ima, to	A
pa ni bilo umestno in ni bilo previdno, da je	gospa	rekla, kar je rekla, pa naj je tudi res, kar	A
je rekla, pa naj je tudi res, kar je rekla.	Gospa	morebiti ne ve.Toda nam pripoveduje zgodovina	A
plemiča izpremenil v kravo, in je bila njegova	gospa	doma, zelo ogor čena, ko je krava silila v postelj	A
kriv? Ljubila sta se jako in je celo izvedena	gospa	Marija Pričar izjavila, da se je v njeni več	A
so bili bolj stalni in bi bila lahko sedaj že	gospa!	Kdo ji povrne leta, kdo ji da drugega ženina	A
in se ne ve, kdo bi potem kuhal južino, ko	gospa	vstanejo šele ob pol dvanajstih! In vzemimo	A
šipi v trebuhu, o grlici in konkurzih Preljuba	gospa!	Gotovo se Vam je kolcalo, toliko sem te dni	A
oni v dvorano, ki bodo imeli vstopnice. Oh,	gospa,	ki ste njegova soproga, Vi boste gotovo laže	A
povedala ljubljena mi žena, da je bila tudi	gospa	Žefranova zadovoljna.Namreč sem bil svojo vstopnico	A
200 . / Kar se tiče gospe jubilarke, si je	gospa	jubilarka pri »Jarem polžu« navzlic častitljivim	A
vina in bodo račun že prinesli v uredništvo.	Gospa	pa je pripovedovala, da je bila prvo pot omožena	A
Otrok pa da sta imela dvanajst.	Gospa	si je s požirkom splaknila bridke spomine.	A
enakem svežem stanju dočakala sedemdesetletnico.	Gospa	pa mi je voščila srečno pot na morje. Vprašal	A
katera je katera, po parfumih, in kadar nam pride	gospa	botra v vas, jo duham že okoli vogala oziroma	A
bile iz repe. »Po placu špancira gospod in	gospa,	iz repe pa imata zokure oba.« »Sedaj je ne	A
selitve ali zaradi razmer ‒ sta se obe jokali,	gospa	in ona, in ji je gospa za spomin podarila karte	A
‒ sta se obe jokali, gospa in ona, in ji je	gospa	za spomin podarila karte.In manjka samo ena	A
prestrašena križa pod odejo in misli, da straše rajnka	gospa.	Naš ded, po pravici povedano, ni moj ded, ampak	A
svoje opombe: »To je fin gospod! ‒ To je fina	gospa!	‒ To so pošteni ljudje, prav pošteni ljudje,	A
narodni poslanec, pa da je pripovedovala njegova	gospa,	koliko ceneje je vse v Beogradu, riž in rozine	A
160 . / je toliko cenejše. In da je pravila	gospa	Bajžljeva, da ji je zadnjič prinesel mož iz	A
Bam bam bam! Ljuba	gospa!	Jaz sem namreč sin našega atka, pa je atek ukazal	A
pokvaril slikarije na obrazu. Zbogom, ljuba	gospa!	Zdaj prihaja atek, gotovo se ni utopil v jezeru	A
zadnjič pri potresu jako uspešno sodelovala tudi	gospa	tašča ne vem katerega gospoda.Do sedaj nisem	A
vzame iz ušes! In mi je pravila jako zanesljiva	gospa,	da mu jih je zadnjič nesla deset, pa ji je pomežiknil	A
koj preroditi, lahko se malo počaka. Danes ni	gospa	nič našla v postelji in za sliko tudi ne.Morebiti	A
da ji je čast in da jo veseli. Toda je bila	gospa	pri Sveti vojski, ne vem ali je bila za kaprola	A
imajo pri Sveti vojski jako stroge zakone in je	gospa	vprašala gospoda Hribarja ali Dolinarja, ali	A
vestjo potrdil, da ga ne mara in ne pije.	Gospa	pa je mladega gospoda bistro pogledala in ga	A
le roke hčerke naj mu nikar ne odreko! Ali	gospa	je odmigala s prstom: Ne boš!Bila je kaprol	A
bo odvadil kaji; v srcu pa je stiskal zobe.	Gospa	mu je dovolila, da se pride zopet pokazat čez	A
rumeni in tudi dišal ni več po tobaku. Pa je	gospa	poklicala hčerko in je bila ginjena kakor mlad	A
majka izpraševala, kako je bilo in kaj. Mlada	gospa	je vihala nos, da ni bilo nič posebnega in da	A
prebila v samostanu! . / . / stran 285 . /	Gospa	si je mislila: ne pije nič, ne kadi nič, to	A
malo počakam! Čez štirinajst dni da je mlada	gospa	spet prišla v poset h gospe mami in je bila	A
Baltazar I. Trije kralji Gospod Metod in	gospa	Cirila sta pridno delala, rada molila, pa ju	A
pa sta postrgala in preštela gospod Metod in	gospa	Cirila svoje prihranke in si omislila še tretjega	A
pa jako milo: »Eee-ooouuue.« Gospod Metod in	gospa	Cirila bi si bila želela še deklice. Toda je	A
sestrico odklanja, pa sta se vdala gospod in	gospa	in so ostali trije dečki sami. Prizadevala sta	A
dečki sami. Prizadevala sta si gospod Metod in	gospa	Cirila in se trudila, da jih vse tri lepo vzredita	A
otrocih. »Na dvorišču se igrajo,« je odgovorila	gospa	Cirila. »Reci jim h kosilu!«	A
ni!« je rekel. »Ljubi moj Bog,« je zatarnala	gospa	Cirila, »kje so pa? Da se jim le ni kaj pripetilo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani