gospa (1.201-1.300)

punčka njegov dudek, in ga ni maral več nazaj.	Gospa	Cirila je pogledovala zdaj svoje tri, zdaj begunsko	A
rajši štiri otročičke kakor pa nobenega.«	Gospa	Cirila je molče pokimala.Lice se ji je smejalo	A
in Baltazar mali, in potem jo je posrčkala še	gospa	Cirila, gospod Metod pa se je useknil v robec	A
Metod, »ako ste mi že trije pričeli uhajati?«	Gospa	Cirila je pogledala ženo begunko in le-ta je	A
bil med tistimi - zelo norca delali iz starih	gospa,	ki so vodile zaradi debelosti široko racajoče	A
»Jaz sem za starešino. Tale	gospa,	Sonja Burja se piše, mlada in lepa vdovica je	A
žrtvovala zate; a vse kaže, da ga nisi vreden.«	Gospa	je potegnila iz nahrbtnika lepo pisano vrečico	A
Voda za čaj je že davno zavrela, preden si je	gospa	sestrična spravila vse kodre in kodrčke v red	A
ne izroči mokrega, ga je obrisal ob hlače.	Gospa	Fani je kar zavpila: »Ali si teslo ali kaj?	A
Je za zdravje, za jetiko.«	Gospa	je zagrabila skledo in izlila vodo po travi	A
drvnico in treščil naročje drv pred ognjišče.	Gospa	sestrična jih zagleda. »Kaj take rogovile imaš	A
»Vročino res dajejo,« je s težavo pritrdila	gospa	sestrična. »Sedaj pripravim takoj tudi zrezke	A
»ta mlada« k hiši. Že dokaj čez poldne sta	gospa	in gospod le sedla k obedu.Fani je delila, kar	A
Veš, pečenko sem šla sama kupovat. Mesarica	gospa	Slanova me dobro pozna in mi postreže.Seveda	A
še bolj jokal. Drugi dan je prišla sosednja	gospa.	Z dvignjenimi rokami in jokaje me je prosila	A
mi kupi najdražjega kanarčka. »Lepa hvala,	gospa.	Plačal ga bo Kodi sam.	A
Na beli stezi pod gradom jo sreča priletna	gospa.	»Kam greš, deklica?« jo gospa prijazno nagovori	A
sreča priletna gospa. »Kam greš, deklica?« jo	gospa	prijazno nagovori. »Službe iščem.«	A
»Službe iščem.«	Gospa	pogleda njene bele roke. »Kaj pa znaš, ko imaš	A
globoko priklanjajo. Spoznala je, da je ta	gospa	kraljica sama. Kraljica jo je najela.	A
označeno hišo. Tamkaj ga je sprejela imenitna	gospa,	prijazna, kot bi ji bil stric, mu postregla	A
videl v hipodromu in na dvoru in ta preprosta	gospa	‒ mordà Azbadova znanka?Otrl si je potne srage	A
hlevu, pri kravah! - Pa naj bi bila, če bi kot	gospa	pogledala za posli.O ne!	A
polno mladih gospodov... Sreča jo išče, pomnite,	gospa!	Sreča! -	A
Žena se je vrnila z vinom. »	Gospa,	jaz grem, da ne bom motila, jeli?« Alena	A
naslove in devala posamezne vasi na kupčke. »	Gospa	- Strniška - v Marevževcu. -Gospa?	A
»Gospa - Strniška - v Marevževcu. -	Gospa?	A - seveda! -	A
bavila kar največ z Viktorjem. Po pouku jo je	gospa	povabila na polje.Megla se je razkadila in žolto	A
luškujoče uho je natančno ujelo besede poštarice: »	Gospa	Strniška v Marevževcu.«Občutil je, da je nekaj	A
»Samo naslov napišite:	Gospa	Strniška -.« Alena je pisala in nobena	A
ozrla na gospodinjo, ki je stala na pragu. »	Gospa,	samo majčkeno grem, samo do šole!«	A
vzemi ga, če te mara - seveda! Boš milostna	gospa	profesorjeva!« Ob tem se ji je globoko	A
Viktorjem ob roki v obednico, še ni bilo Smrekarja.	Gospa	je velela, naj ne čakajo, ker se Štefan še mudi	A
komolcem na mizi in s cigareto med ustnicami	gospa	Adela.Lasje, pomešani s prav toliko sivih, kolikor	A
enakih valčkih je bilo razbrazdano njeno čelo.	Gospa	Adela je bila zelo zgovorna ločenka; rada se	A
in v drži glave kakor takrat v njegovi sobi;	gospa	Adela se je, še zmeraj s cigareto med ustnicami	A
MAČJA GLAVA LISIČJI REP	Gospa	Ana me je vprašala: "Kaj se je zgodilo?Kaj je	A
prihodnost in značaj. "In ne samo to," je povzela	gospa	Ana. "Živec nad očesom ti trza in sapo loviš	A
utegnila razčistiti. "Sama vem," je dejala	gospa	Ana."Ženska oseba.	A
Tiho sem odprla vrata. "Pridi sèm," je dejala	gospa	drobnega obraza in finih potez, ki mi je bila	A
nekaj naglih korakov proti meni. "Izvolite,	gospa?	" Naredila sem se odmaknjeno brezbrižno in	A
bom razgledala, če dovolite." "Z veseljem,	gospa	... Vzemite si časa, kolikor želite." Tvegala	A
iz sebe. V naši dnevni sobi je sedela neka	gospa,	ki mi je povedala, da sta z mojo mamo že dolgo	A
bila povsod obtesano vitka, odločna starejša	gospa.	Bila je po svoje, gladko elegantna in lično sfriziran	A
Bluziranje! »Bi vzeli šopek,	gospa?	« »Po čem so?«	A
pozdravil šefovo spremljevalko. »Dober dan,	gospa,	hvala, z menoj je vse v redu,« je odvrnil Tine	A
bil tako dober in se usedel sèmle k Tinetu?	Gospa	se bo z nami peljala domov, slučajno smo se	A
»Ja, že grem ... Dober dan,	gospa	Olga.« Nevede se je nakremžil, ko se	A
ne bodo kar tako šli svojih iger in igric! »	Gospa	Olga najbrž še ne ve, kako je bilo na carini	A
naš Tine,« se je tedaj oglasil Cene, »veste,	gospa	Olga, se drži ko sam sveti Alojzij, v resnici	A
»Pazi, da te jezik ne bo udaril nazaj!	Gospa	Olga ni nič boljša in nič slabša od drugih.	A
»Pozdravljeni, gospod Resnik! Klanjam se,	gospa	Olga!Dober dan, Cene!«	A
»Kmalu spet kaj pridi, Rudi. Lahko noč,	gospa	Olga.« In je odšel, s težkim korakom	A
Greva, Tine.« »Hvala za zajtrk,	gospa,	« je rekel še Tine in tudi vstal. »Danes bomo	A
takšen puhel domišljavec, pa ima ženo, kakršna je	gospa	Lina! Obstal je na betonskih tleh dvorišča	A
kuga v hiši. Potrudil se je le še reči, naj	gospa	nikar ne bo v skrbeh, ker je gospod Rudi gotovo	A
DESETO POGLAVJE »Dober dan,	gospa!	O, saj je tudi gospod Ressnigg ...«	A
k Lini in izjecljal: »Sploh ni tako nujno,	gospa.	Lahko se najprej odpeljem v Beograd, urejat neke	A
»In dobro ženo.	Gospa	Lina je izredna ženska.« Na to Resnik	A
Brez tebe bi pač vsi pozabili name.« »Joj,	gospa,	« je zatarnala dekla, »nikar se ne hudujte name	A
prizanesla,« je resno pripomnila Skalovnikova	gospa,	»toda Gradnica, ta uboga reva, je zvečer umrla	A
zvečer umrla.« Učitelj se je presunjen zganil,	gospa	pa je nadaljevala: »Otroka, otroka ...	A
še kaznoval za njegovo brezvestnost ...« »Ej	gospa,	« se je nehote postavil Urbančič zanj, »kdo ve	A
gospodinjsko šolo in da ji je njena mati, košata	gospa	lekarnarka, za ženina že izbrala znanega razborškega	A
sredi razborske gospode razšopirjeno sedeča	gospa	lekarnarjeva je večkrat vstala in se, oborožena	A
Miklausin je kakor v smehu skremžil obraz,	gospa	lekarnarka je srdito našobila ustnice, koncipient	A
Miklausin je zaničljivo zamahnil z roko, odvetnik in	gospa	lekarnarka pa sta se pomenljivo spogledala,	A
v trenutku pozabila na svojo prvotno namero.	Gospa	ga je sicer dvakrat ali trikrat poskušala prekiniti	A
ne?« je z bedastim porogom vprašal Zoran, in	gospa	lekarnarka se je škodoželjno zahihitala.	A
plamtečimi očmi se je obrnil k Vidini materi. »	Gospa,	« je dejal s pridušenim glasom, »oprostite, prosim	A
človeka v svojo družbo z namenom, da ga ponižajo?	Gospa,	moja roka je segla v roko že marsikomu, tako	A
slišite! med dekletom in njim tudi ni kar tako -	gospa	lekarnarjeva je kar pihala od jeze. -No, mladi	A
Belega dvora povsod dobrodošel - tudi kot snubec.	Gospa	lekarnarjeva je brez upiranja privolila v hčerkino	A
Gradnik ter z nerodnim poklonom pristopil bližje.	Gospa	je smehljaje prikimala, ali ob zvoku starčevega	A
Kar tukaj ga počakam, ako vam je prav.«	Gospa	bi bila ugodila njegovi odločno izgovorjeni	A
njo v sobano nevoljno se branečega Gradnika.	Gospa	je odnesla pladenj h kredenci in starec je v	A
Starec se je zavzel: »Ta	gospa...	?Ona je tvoja žena?«	A
Nadaljevanje njunega razgovora je zdajci preprečila	gospa	Vida, ki se je odločno polastila svojega tasta	A
je pričala o vestnem, poštenem trudu ... Celó	gospa	krčmarica je skušala nekoliko ublažiti svoj	A
govori s Stanko ustno o ljubezni, tudi če je bila	gospa	mamá poleg.Ali Stanka je zahtevala pisma, in	A
kamenitim obokom. V prvem nadstropju stanuje	gospa	Tarmanova s svojo hčerjo, gospodično Stanko	A
glavi in s kuhalnico v roki vzprejela naju je	gospa	Tarmanova, sila dolga, kakor trska suha ženska	A
kakor blazen ... Peter, ti si grozen človek ...“	Gospa	Tarmanova je prinesla kavo v sobo in zaljubljenca	A
Prosim, poslužite se kave ...“	Gospa	je nabrala na posteljah nekaj obleke in odhitela	A
”Da, zakaj bi vi ne gospodarili?“ nadaljuje	gospa.	”Kaj bodete še vedno sedeli v uradu s svojo borno	A
zdelo, da nekaj časa tudi . / . / stran 142 . /	gospa	ni zinila besedice.Ali naposled izpregovori	A
”Mojega moža!“	Gospa	Tarmanova se je ozrla v stran. ”Vaš gospod	A
ni vedel, kam bi se ozrl. Stanka je zardela,	gospa	pa je stisnila ustni in silno zlobno pogledala	A
pokimala z glavo in pohitela po stopnicah navzgor.	Gospa	pa naju je pri odhodu povabila za drugo nedeljo	A
”Bolan ravno nisem ... tako ... razmere ...“	Gospa	je obstala in ga pazno pogledala. ”Morda	A
Morda ste zvedeli od doma kaj ... novega?“ ”Da,	gospa	Tarmanova.Ali namenil sem se, da vam povem šele	A
zadovoljen, vesel, - to se ni moglo natanko vedeti.	Gospa	je odprla vrata v sobo in zaklicala: ”Prosim	A
”Za Božjo voljo, gospod Šlibar!“ oglasi se	gospa.	”To se vendar samo ob sebi razume, da zdaj pustite	A
mestu in to še v taki službi ... In vrh tega, -“	gospa	se laskavo nasmehne - ”ali mislite, da bi bila	A
skrbi.“ ”Vprašam vas, gospod Šlibar,“ hitela je	gospa,	”čemu pa se potem menite z ... ženskami, če tako	A
Na divanu poleg nje je pol sedela, pol ležala	gospa	Murnova in z apatičnim izrazom na lepem, bledem	A
milostiva ... prav imate ...“ Nato je zardela še hujše;	gospa	Murnova pa se je obrnila v stran in molčala	A
razgovor bolj živahen. . / . / stran 151 . /	Gospa	Tarmanova je znala zabavati svojo družbo.	A
pijače na svetu, posebno kadar ga je napravila	gospa	Tarmanova. Nato je sedla Stanka h klavirju	A
nje pa se je zbrala v kratkem vsa družba, le	gospa	Murnova je obsedela na divanu, s katerega se	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani