H (801-900)

se dušne utehe, okrepčila na težko pot. In	h	grajski cerkvici krene, stopi v svetišče, kjer	A
Tiho se spušča spremstvo za gospodom navzdol	h	Kulpi in ljudstvo nemo zre za odhajajočimi.	A
»Vuk, ti si lačen. Pojdi doli	h	gospodi, počakaj na večerjo. Meni ne diši.«	A
dva Turčina vohuna se odmikata v noči doli	h	Glini: tu je mravljišče petih begov, tu tabori	A
že zapušča pozicije na Brezovi glavi in hiti	h	glavnemu praporu, a s Komatina valovi močen	A
zmago, brez upa na rešitev ... Konj se spenja	h	konju, grize, bije, a levi trgajo, vroči rijejo	A
glavo. Herbart se zaganja v vrtincu od konjika	h	konjiku, užiga, dobojuje poslednjo borbo, boj	A
nadlogam je bila duhovno bistra. Vedela je, da gre	h	koncu, pa se ni bala.Samo rahlo, prav rahlo	A
je bila domislila in sklenila, da bo stopila	h	gospé materi in jo prosila, naj ji dovoli učiti	A
prosto, se ozrla po cesti gor in dol in stekla	h	kočiji, ki je stala pred samostanskimi vrati	A
odšla v obisk. Sestra vratarica pa je pristopila	h	gospe materi in začela mahati z rokami in se	A
pritrdili fantje. Ko so pili, je stopil Juri	h	krčmarju v stran. »Bom plačal vse jaz, pa nimam	A
je odločila od mlina sem senca in pristopila	h	gospodu: »Kar za menoj gospod!«	A
zamišljenosti in krenil nekam. Anže pa je stopil	h	koritu, zajel vode in se umil. Potem se je ozrl	A
Anica izposodila ničesar. Zamišljena je prišla	h	Kranjcu.V srcu je tiho upala na Lipeta.	A
mudilo na Peč kakor Anici. Po obravnavi je odšla	h	Kranjcu.Imenitno ji je dišalo kosilo.	A
je odmevala od smeha in krepkih šaljivk. Tik	h	Katri se je bil zlizal in odrinil postavnega	A
neizmerno trpečo sestro pred seboj. Skočila je	h	Katri in jo z velikim naporom izkušala dvigniti	A
odgovoril mladenič in se živahno zganil. Stopil je	h	Katrici, jo ujel za obe roki in jo potegnil	A
žalil Boga, ampak s tem, da streže strasti,	h	kateri je nagnjen in ki ga skoraj sili, uživati	A
Kri mu je zalila prste. Odtaval je	h	klopi in sedel.Vikar je šel naglo iz sobe, zajel	A
daljni dan. Vikar je skoraj stekel na Ilovico	h	kapelici.Pet korakov pred svetiščem je obstal	A
povejte, kaj vas je motilo, da ste šli na večerjo,	h	kateri vas niso vabili.« »Spiritus oboedientiae	A
ženska vdala. Župnik pa se je tedaj obrnil	h	Gregorju in ga krepko udaril za uho. »To pa	A
povelja. To pot so ga bili prvokrat poslali	h	knežanskemu župniku.Pa je bil Anže pred kratkim	A
v Tolmin knežanskega župnika, bom stopil še	h	gospodu Vihteliču.« Mladenič zunaj je sedal	A
Rutarju, o njegovi ječi, svoji nezgodi in poti	h	grofu in je menil, da se čudi, kako je mogel	A
povedal mirno: »Včeraj smo se namenili štirje	h	grofu, da bi jih zatožili, pa so nam pot zastavili	A
Idriji, ki se hvališ, da privezuješ nesrečnice	h	križu in zapiraš med mrliške kosti!Ali hočeš	A
Moža sta se še pomenila o zadnji poti Knežanov	h	grofu v Tolmin.Trpko je sodil župan: »Opravili	A
Mrak pa je odšel s petimi v Tolmin. Šli so	h	grofu.Sprejel jih je prijazno in jih poučil	A
videl, kaj se je zgodilo, in je skočil na voz	h	grofu, ki ga je prizadelo.Z desnico je pograbil	A
posla uslužil. Še drugače povedo: da je hodil	h	kosilu lep črn fantič.In celó mašo v duhovnem	A
shodnici pa mu je hči za smrt zbolela. Le hiti	h	Gospodu, pa naj gre, da otrok ne bo umrl.In	A
kateri pred njegovimi koli bodo tekali, inu	h	kapitanom, kateri bodo njegove njive orali,	A
je lotil dela, Skoračnikar je odracal v krčmo	h	Kobalu. V krčmi je sedel krčmar Gregor z enim	A
je prijel Duša Martina za roko in ga povlekel	h	grmu. »Jezus, Marija,« je odskočil Martin.	A
denarja ni imel za pot, in se je nato napotil	h	krčmarju na Stopec, da bi tam dobil na posodo	A
ogenj. »Že grem,« je vzkliknil Golja in skočil	h	kapnici; zajel je vode in planil k hlevu.Moža	A
Tonina bom jaz za ušesa, gledat pa ne grem.	H	grofu pač,« je dejal Mohor, »da bo vedel, kako	A
tolminski sodnik Locatelli posebnega sla v Gorico	h	grofu.Poročal je o Toninovi smrti.	A
zagrozili, naj se ne vrača v farovž. »V Tolmin grem	h	grofu,« je rekel, »naj mi pomaga z biriči.«	A
kasneje za hlapcem se je Bandel sam napravil	h	grofu. Grof Thurn ni bil trezen.	A
domišljija!« se je nagnil Julij Cezar Colloredo	h	grofu Jakobu Antonu Coroniniju, ki je prikimal	A
Pobral jo je naglo. Šel je naravnost	h	grofu Rabatti, ki se v upravne posle ni mešal	A
sebi pa ne bom plačeval davka.« Obrnil se je	h	Karnelu: »Odpri mi pod streho, da se vsaj malo	A
po pravici,« je odvrnil Bandel. Obrnil se je	h	gonjačem in biričem.Rekel jim je, naj ženejo	A
šla napeta vrv od Šavlijeve kovačije čez cesto	h	Kobalovi krčmi.Kadar so prišli ljudje mimo,	A
podložna gospoščini rihemberški, so poslali	h	gospodu grofu namestniku poslance s pretnjo	A
Tolmina velik krik in šum. Bled je prihitel	h	kaplanu cerkovnik in ga začel rotiti, naj se	A
biriča, da je moral takoj na konja pa v Gorico	h	grofu po stara pisma.Bili so med razgrajači	A
sestra. Ona se je možila na Ljubinj, on je šel	h	Kragulju na Modrejce po nevesto.Prvo je dojila	A
domačo hčerjo je gledal, ki ga ni marala pa šla	h	Kavčiču na Ljubinj.« »Pa se je nad njenim nečakom	A
štruklje smo lahko jedli takoj. Stopil sem	h	kruhu in previdno odgrnil prtiček. To sem storil	A
je zgodilo!« sem zaklical v obupu in planil	h	gredici.Z rokami sem odgrebel hladno odejo z	A
antično legendo.« Profesorica Ana je stopila	h	knjižni omari, izvlekla iz nje neko knjigo in	A
se Sveto pismo ni raztrgalo...« so se sklonili	h	knjigi, jo poljubili ter z veliko ljubeznijo	A
pogleda po hrastih, če je kje kakšno jajce, kajti	h	krompirju bi se odlično prileglo še kaj boljšega	A
globoko basiraš, da se Šmarna gora trese...«	H	kvartetu so navadno pristopili še drugi boljši	A
cvetnega medu, med mojo malico pa je skočil	h	gospodu župniku po daljnogled. »Če že	A
Nato je hotela prebavljati. Splavala je	h	koncu tolmuna, kjer je obstala.Držala se je	A
bili dobili od mene. Z Danijelom sva je podala	h	Karlovščici.V tolmunu, kjer je imela Jera svoj	A
ne veste, da bo naš Matiček stopil v službo	h	Kalarju.Komaj sedemnajst let ima, pa bo že za	A
vama povem, tekój sem vesela, da pride fant	h	Kalarju!« VIII	A
vedno stala kot kip »Na poklonu« in s prsi,	h	katerim je pritiskala roko, se ji je svetila	A
sem: »Torej je Liza le bruhnila v Poljane	h	gospodu Jerneju?« »Se ve, da je šla	A
srce, da v velikih bolečinah omahujem. Kličem	h	Gospodu, da bi se usmilil hlapca svojega.Pa	A
pravice, kar jih je na svetu, in prvi moj pot bo	h	gospodu vicedomu v Ljubljano, da mu potožim	A
svetnik v Trstu, a če je prišel včasi na obisk	h	grofici Stubenbergovi, je vzkoprnela vsa Ljubljana	A
iztisne drugega nego suhoparni »o yes«, se obrne	h	Capodistrii ter vpraša prijazno: »Ekscelenca	A
molčal. A cesar se je vzlic temu zopet obrnil	h	gostilničarki. »Kdaj pa je bil tu moj ruski	A
obednici v drugem nadstropju deželnega dvorca in	h	kateremu je bila povabljena mala dvorska družba	A
posrebal juho, se je obrnil z velikim navdušenjem	h	Galetu, ki mu je bil sosed pri obedu. »Dobro	A
Italiji precej razširjena navada, da so dame,	h	katerim je zahajal kak kardinal na obiske, njemu	A
ljubljanskega kongresa. Prirejati hoče večere,	h	katerim bode vabil samo dame. Ni to krasno	A
Kapus je zgrabil dečka za tilnik ter ga vlekel	h	katedru. »Sem vedel, da ga boš ti prvi nosil	A
toliko skrbi. Glavica ga bo ponehala boleti in	h	Kapusu ga tudi več ne pošljejo.Če bi bile kake	A
Vlecimo, fantje!« Ko so	h	kraju privlekli, se je zibalo za mrežo truplo	A
priredilo meščanstvo v redutni dvorani ples,	h	kateremu so povabili »vse v mestu bivajoče visoke	A
naše mesto. Ti magnatje so prišli večinoma vsi	h	kongresu ter so tu zapravljali svoj denar in	A
Esterhazyjeva takoj izvršila. Nagnila se je	h	knezu, ki je še vedno tik nje sedel, ga ljubko	A
niso ti klici prav nič motili. Pristopil je	h	gospe Češkovi ter ji galantno poljubil roko	A
steni šepetala skupaj. Spodaj je bil prisedel	h	gospe Češkovi Andrej Smole. Pozno in nerad je	A
Pojdita crkle koze jest!« je tulil Miklavž, »	h	konjaču na gmajno!Čemu nadlegujete poštenega	A
iz kruhoborstva, ker se je tresel za skledo,	h	kateri bi bil rad prisedel!Ali kdo ve, kako	A
je govoriti, ničesar ne vesta!« Obrnivši se	h	knezu: »Če sta le dva Kranjca skupaj, se prepirata	A
Tako govori katoličan in duhovnik!« »Pojdi	h	Gruberju,« je kričal Zupan, »da te napravi za	A
38 Tako smo prispeli do konca našega dela,	h	kakršnemu naj bi si prizadeval brez zardevanja	A
a je odgovoril hladnokrvno: »To je ženska,	h	kateri je zahajal ruski car na ledvice!« Megla	A
sta odšla v kolegij. Takoj potem je pristopil	h	Kljukčevi mizi krčmar Plavec ter dejal tiho	A
je obvil s plaščem obraz ter se končno usedel	h	Kljukčevi mizi.Ta ga je že dolgo časa opazoval	A
« Suhotno se je zasmejal, vstal ter stopil	h	kaminu, kjer si je grel bele roke.	A
poti« - nadaljeval je vitez, »ki vodi navpik	h	gradu Turjaškemu, rase stara bukev, in njeno	A
zjutraj sem prišel v mesto in sem krenil na obisk	h	gospodu Juriju.Ravno je iz postelje zlezel in	A
časa se nisem spovedal svojih pregreh in tudi	h	Gospodovi mizi nisem pristopil, kakor je ukazano	A
mične reči pripovedovati kamenje v teh zidinah.	H,	he!Ali poznate tisto kislico, tisto bledolično	A
šel od doma in dejal mi je: ‘ Glej na ključe	h	kleti, da jih ta prasica, ta Tomaž ne stakne	A
rje drugi dan semenj in kjer me gospod opat	h	kosilu pričakujejo.Sedaj pa le an noge, zverine	A
zdravi kot ribe v vodi in takoj od mize šli smo	h	konjem ter poskakali v sedlo.In kakor blisk	A
Embrassieren ‒ ach, wenn sie nur Herzen hätten!	H.	Heine Mesto Lukovec, o katerem zdaj hočemo govoriti	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani