H (701-800)

rohnečega višje nad njim? Še enkrat pohiti	h	groblji, vendar mu zdaj ni treba dolgo odkopavati	A
spremenilo. Zdaj so tudi že na javnih shodih,	h	katerim so se vkljub pretnjam in oviram preplašenih	A
je Miklausin prijel pod pazduho, ga odvedel	h	glavnemu vhodu in ga z rahlo silo rinil po širokih	A
branečega Gradnika. Gospa je odnesla pladenj	h	kredenci in starec je v svojo največjo zadrego	A
vprašala Hana. ”Jaz kamorkoli, ampak sin moj	h	Kristusu!“ je odgovorila ženska. Otrok je	A
napravila gospa Tarmanova. Nato je sedla Stanka	h	klavirju, krog nje pa se je zbrala v kratkem	A
mojemu srcu. Zdelo se mi je, da sodijo poleg,	h	Kristusu in Materi božji, kakor senca poleg	A
vstane in uboga Majarja; iz sodnije pa odide	h	Kolencu. Tu je bila že vsa navadna družba	A
večerjo, ni se je dotaknil. Marijca odide	h	Kovačevim po mleko, a tam so že vedeli, kakšna	A
gostov mi to zabranjuje. Zato preidem takoj	h	glavni stvari.Gotovo mi vsak pritrdi, da ima	A
slaba; do Dovja je še celo uro.“ Prisedel sem	h	komiju.Blebetal je vso pot.	A
okrenila je glavo na levo, nagnila se čisto blizu	h	gladkemu steklu, da bi videla, če je še ostala	A
sem si mislila. Vzela sem nožek in sem stopila	h	grmu, da bi si odrezala šibo.Kaj bi s šibo?	A
poželjivost, temveč moje oči so nekrščanske in	h	grehu nagnjene ...Morda se zgodi še kdaj, da bo	A
časih se celo z roko dotakne tal, potem pride	h	kegljem, brcne padlo damo daleč v stran, potipa	A
srebrn denar. »Popotnik sem, ki gre po pravico	h	gospodarju, ker je ni našel pri hlapcih!«	A
niti zrnca. Rezika ni pustila, da bi stopil oče	h	kletki.Ali vendar ji je bilo malo sitno in prigovarj	A
spačena, zavržena, in gleda, kako se sklanja glava	h	glavi, zmerom nižje, kako se bližajo ustnice	A
se napotil molčé prod lopi. Nato so stopili	h	grešniku, tolažbe željnemu. ”Tam je spovednica	A
celo močnejša od Anke. Takó je prišla Anka	h	gospéj Rieglovi, da bi se učila, kakó se šivajo	A
brade in jezikoslovnih naočnikov... Sedel sem	h	knjigam, toda moja glava ni bila posebno jasna	A
In zgodilo se je, da se je sklanjala glava	h	glavi - oči so gledale v oči, motno in pričakovaje	A
z olajšanim srcem k vsakdanjemu opravilu in	h	Koseskemu, Bleiweisu in Vrazu.Ponižnost in vdanost	A
veselja v teh solzah nego bridkosti.“ ”Sedi	h	klavirju, Matilda, in zaigraj!“ Trpljenje	A
je ni!“ Spet je sedla starikava gospodična	h	klavirju, dolgi prsti so drobili po tipkah in	A
Prepozno je bilo... Nesli so ga	h	kmetu, ki je imel svojo hišo ob cerkvi.Zvečer	A
razmetane, tako da bi nihče ne mogel razbistriti,	h	kateri lobanji sodijo.Objemala se je rama z	A
”Nikamar na cesto!	H	Krhínu; tam jih hočejo videti.Ne bo nič hudega	A
motne in zakrvavele. Tako se je sklanjal obraz	h	ključavnici, tako se je dotikalo duri debelo	A
časih opolnoči, prižgal je svečo in je planil	h	knjigam.Šola je bila edina njegova misel, druge	A
srcu, prav na dnu, je tiho in mirno gorela luč,	h	kateri so v žalostnih urah romale njene preplašene	A
moje misli najrajše k posteljam umirajočih in	h	grobovom samim, gredó brez bolesti in se vračajo	A
”Ali si še ti, še ti?“ je trepetal. ”Še ti,	h	kateri sem bil prišel tako poln zaupanja, kakor	A
Kaj buljiš? Ali ti je žal tistih zvezd,	h	katerim sva vsaki večer zehála in ki so se mi	A
Zdravnik si je prižigal smotko in se sklonil bliže	h	Kačurju. ”Tako nikar, če vam je zdravje drago	A
je vstal, zibal je z glavo, opotekel se je	h	Kačurjevi mizi in je razprostrl roke. ”Tak	A
Naposled je razpodil z roko oblake, nagnil se je	h	Kačurju in ves resen je bil njegov obraz.	A
Pijte!“ Zaprl je skrbno duri, stopil je	h	Kačurju, potrepal ga je po rami in se je zasmejal	A
in se je smejala zvonko. Ferjan se je nagnil	h	Kačurju. ”Govori no!“	A
litra!“ . / . / stran 94 . / Nato se je obrnil	h	Kačurju in je nabral obraz v resne gube; lasje	A
nasmehnil. Župnik je slekel suknjo in se je okrenil	h	Kačurju. ”Veste kaj, učitelj, tega pa nočem	A
kavo in se je obrnil v stran. Ko se je okrenil	h	Kačurju, je bil njegov obraz mirnejši in govoril	A
. / . / stran 114 . / ”Ali pridete zvečer	h	Gašperinu?V krčmo?“ je prašala Matilda Kačurja	A
sijala iz lic in iz oči... Zvečer se je napotil	h	Gašperinu. Ko je stopil v krčmo, je bila	A
Kačur topo. Ferjan je vstal, stopil je bliže	h	Kačurju, njegov obraz je bil resen, toda prijazen	A
ukazala učiteljica z osornim glasom: ”Pojdi	h	gospodu nadučitelju!“ Šel sem proti durim	A
razumeti besede. Preplašen se je vrnil otrok	h	klopi in se je pritisnil k sestri.Ona se je	A
nekoliko sklonjen, težak in okoren. Stopil je	h	gruči, zamahnil je visoko s pestjo in je udaril	A
že čisto višnjeve. Čokati človek se je vrnil	h	klopi in se je zleknil prav tako leno in udobno	A
tuji, mrtvi, nobeden me ni pozdravil. Šel sem	h	grobarju, da bi ga vprašal.Tisti grobar, ki	A
Teló mu je trepetalo in sklanjal se je nižje	h	knjigam ... Dolgočásna leta so bežala mimo	A
stavku samó do srede. Napósled je sela Nina	h	klavirju ... Gradar je slonel s komolcem na mizi	A
babica in je bila nesla Mariševki edinega otroka	h	krstu - sin je bil in je umrl za ošpicami, ko	A
licu. Družba je planila, nekateri so stopili	h	krojaču, zdravnik mu je močil rano. Mihovu se	A
matere, se je napotila Francka v trg. Šla je	h	gospé, pri kateri je časih šivala perilo; ali	A
preko snežene poljane... Francka je bila šla	h	krojaču in dal ji je dela.Mati se je preselila	A
oče, se je odpravil tudi Tone v oddaljen trg	h	krojaču, ki je bil znanec očetov.Zjutraj navsezgodaj	A
136 . / Po kosilu je šel pomerit Lojze obleko	h	krojaču; popoldan je minil hitro, prihajale	A
nič sanjal in nič upal. Hči mu je šla služit	h	kmetu, sina je bil dal k čevljarju v trg, tistemu	A
v bolestni sreči ... Prišel je domu ter sedel	h	klavirju.A ko se je dotaknil tipk, izgubili	A
razžaliti z nepremišljeno besedo. Kadar je sedel	h	klavirju, utihnil je najmanjši šum, da bi se	A
k njemu. Ni se mogel več dvigniti, da bi šel	h	klavirju; nogé so se mu tresle in zvrtílo se	A
nikdar doslej. Zdi se mi, da bi vstal in sedel	h	klavirju ...“ Hotel je vzdigniti glavo, a gala	A
so klopí ob steno in učitelj Grbec je sédel	h	klavirju.Velik del občinstva se je izgubil v	A
mehkobna lica so narahlo zardela. Okrenil se je	h	Grivarju in je govoril vse glasneje in živahneje	A
nenavadno hitro! Drugo jutro se je odpravil Majnik	h	gospodu sodniku.Šel je čez njive po bližnjici	A
zeló živahno; od vseh straní so hiteli ljudje	h	glavnemu izhodu.Jereb se je oziral, ali ni je	A
”Tja pojdem!“ je premišljeval Pavliček. ”	H	gospodarju samemu pojdem in mu porečem ... tako	A
Krčmar je odmahnil z debelo roko in je stopil	h	gostom. ”Domov pojdem!“ je pomislil Pavliček	A
ne ve kam!“ ”Če ste trudni, pa stopiva potem	h	kramarju in izprazniva čašico; ne bo vam škodovalo	A
svetlobe je prodrlo izza gardin. Helena je sedla	h	klavirju. Komaj so zazveneli prvi mehki,	A
je pred ogledalom, nagnila svoj obraz nižje	h	gladkemu steklu ter okrenila glavo na levo,	A
prevezan z lepo rdečo pentljo, ter se je napotila	h	gospodarju.Narahlo je potrkala, stopila je v	A
utrujen je bil in len. Napotil se je po veži	h	gospodinji.Ko je hotel prestopiti visoki prag	A
nasmehnila se je in ni je bilo več. Stopil je	h	gospodinji.Gospodinja je bila brljava starka	A
Prosén že na cesti in zavil s svojim frakom	h	krojaču Igliču. ”To‐le mi osnažite, Iglič	A
prihaja ob tem poznem času?“ In stopil sem v izbo	h	gospé, ki je sedela v naslanjaču, črno oblečena	A
greh vidi, še preden je storjen!“ Prišla je	h	kmetici.Sedeli sta za mizo in sta zajemali iz	A
na klavir, na razgrnjene note. Ona je sedla	h	klavirju, Slivar je premeknil k njej svoj stol	A
več poznalo očesa. Lavrin je vstal, stopil	h	Grivarju in mu je smehljaje ponudil roko.	A
odbila deseta dopoldanska ura, sem se napotil	h	gospodu.Na širokem, mračnem hodniku so stale	A
branike, oskrbnika seganjata ženske in otroke	h	kupu kamenja, ki ga bo treba raznositi na zidovje	A
pravim!« »Gospod kapetan!« dvigne Juran oči	h	gospodu. »Tvoje matere je škoda,« sope Turjaški	A
gradič, stolp . / . / stran 62 . / Pridejo	h	gradiču, a Špeharjev se zdrzne: doli za brdom	A
razkolje. . / . / stran 68 . / Zmaga se nagne	h	graničarjem.Siti boja strinjajo le še obroč	A
seljaki hite v zbor: z brd se usipajo iz koč doli	h	Korani, nekateri peš s puško, drugi s konjem	A
nemudoma odpravi, da vidi svojega prvorojenca.	H	krstu prispe, poljubi ženo ter vzame srečen	A
nikogar, celo prednje straže so se umaknile	h	glavni sili, kjer se pripravljajo na skupni	A
seboj plen: živino, drobnico in trop ujetnikov,	h	katerim privežejo zdaj Nikolo in Kato.Konjica	A
iz vseh koč plamen, a vojska se spusti doli	h	gradu poskušat novo srečo ... Tedaj se splazi	A
zdaj levi zabesne in potisnejo turško konjico	h	Krki.Paša rohni, rjove, nateguje vajeti, toda	A
Juranov!« se začudi. »Vid, Vid!« hiti ljudstvo	h	konjiku. »Kje so naši?« jih gleda Vid.	A
vojska, ki prihrumi v Pobrežje. Dvigne se, hoče	h	konju, v sedlo, a moči mu popuščajo, truden	A
vrancu k nogam. Herbartova vojska se usipa	h	gradu, tam tirja za konje ovsa in za sebe utehe	A
hrup, ki vabi Vida bliže. Po trebuhu se plazi	h	koči skozi bilje in trnje, ležé se stisne k	A
Kordun!« mu pritrdijo tovariši. Kordun stopi	h	gnoju in brcne v ujetnika: »He, djaur, pazi	A
skoro prihaja: stotnik baron Jošt Turn hiti	h	Karlovcu s kranjskimi pomožnimi trupi vitezov	A
Glasnik se oddahne, ko ujame svoj cilj, stopi	h	gospodu Turjaškemu: »Gospod general, bliža se	A
grivina iz pepela ... Turjaški se spušča doli	h	gradu, zatopljen v skrbi. Gospod general je	A
prikaže perjanik, peščica konjenikov se spušča	h	gradu.Preden Turjačan ugane prišlece, mu javi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani