nova beseda iz Slovenije
rohnečega višje nad njim? Še enkrat pohiti | h | groblji, vendar mu zdaj ni treba dolgo odkopavati | A |
spremenilo. Zdaj so tudi že na javnih shodih, | h | katerim so se vkljub pretnjam in oviram preplašenih | A |
je Miklausin prijel pod pazduho, ga odvedel | h | glavnemu vhodu in ga z rahlo silo rinil po širokih | A |
branečega Gradnika. Gospa je odnesla pladenj | h | kredenci in starec je v svojo največjo zadrego | A |
vprašala Hana. ”Jaz kamorkoli, ampak sin moj | h | Kristusu!“ je odgovorila ženska. Otrok je | A |
napravila gospa Tarmanova. Nato je sedla Stanka | h | klavirju, krog nje pa se je zbrala v kratkem | A |
mojemu srcu. Zdelo se mi je, da sodijo poleg, | h | Kristusu in Materi božji, kakor senca poleg | A |
vstane in uboga Majarja; iz sodnije pa odide | h | Kolencu. Tu je bila že vsa navadna družba | A |
večerjo, ni se je dotaknil. Marijca odide | h | Kovačevim po mleko, a tam so že vedeli, kakšna | A |
gostov mi to zabranjuje. Zato preidem takoj | h | glavni stvari.Gotovo mi vsak pritrdi, da ima | A |
slaba; do Dovja je še celo uro.“ Prisedel sem | h | komiju.Blebetal je vso pot. | A |
okrenila je glavo na levo, nagnila se čisto blizu | h | gladkemu steklu, da bi videla, če je še ostala | A |
sem si mislila. Vzela sem nožek in sem stopila | h | grmu, da bi si odrezala šibo.Kaj bi s šibo? | A |
poželjivost, temveč moje oči so nekrščanske in | h | grehu nagnjene ...Morda se zgodi še kdaj, da bo | A |
časih se celo z roko dotakne tal, potem pride | h | kegljem, brcne padlo damo daleč v stran, potipa | A |
srebrn denar. »Popotnik sem, ki gre po pravico | h | gospodarju, ker je ni našel pri hlapcih!« | A |
niti zrnca. Rezika ni pustila, da bi stopil oče | h | kletki.Ali vendar ji je bilo malo sitno in prigovarj | A |
spačena, zavržena, in gleda, kako se sklanja glava | h | glavi, zmerom nižje, kako se bližajo ustnice | A |
se napotil molčé prod lopi. Nato so stopili | h | grešniku, tolažbe željnemu. ”Tam je spovednica | A |
celo močnejša od Anke. Takó je prišla Anka | h | gospéj Rieglovi, da bi se učila, kakó se šivajo | A |
brade in jezikoslovnih naočnikov... Sedel sem | h | knjigam, toda moja glava ni bila posebno jasna | A |
In zgodilo se je, da se je sklanjala glava | h | glavi - oči so gledale v oči, motno in pričakovaje | A |
z olajšanim srcem k vsakdanjemu opravilu in | h | Koseskemu, Bleiweisu in Vrazu.Ponižnost in vdanost | A |
veselja v teh solzah nego bridkosti.“ ”Sedi | h | klavirju, Matilda, in zaigraj!“ Trpljenje | A |
je ni!“ Spet je sedla starikava gospodična | h | klavirju, dolgi prsti so drobili po tipkah in | A |
Prepozno je bilo... Nesli so ga | h | kmetu, ki je imel svojo hišo ob cerkvi.Zvečer | A |
razmetane, tako da bi nihče ne mogel razbistriti, | h | kateri lobanji sodijo.Objemala se je rama z | A |
”Nikamar na cesto! | H | Krhínu; tam jih hočejo videti.Ne bo nič hudega | A |
motne in zakrvavele. Tako se je sklanjal obraz | h | ključavnici, tako se je dotikalo duri debelo | A |
časih opolnoči, prižgal je svečo in je planil | h | knjigam.Šola je bila edina njegova misel, druge | A |
srcu, prav na dnu, je tiho in mirno gorela luč, | h | kateri so v žalostnih urah romale njene preplašene | A |
moje misli najrajše k posteljam umirajočih in | h | grobovom samim, gredó brez bolesti in se vračajo | A |
”Ali si še ti, še ti?“ je trepetal. ”Še ti, | h | kateri sem bil prišel tako poln zaupanja, kakor | A |
Kaj buljiš? Ali ti je žal tistih zvezd, | h | katerim sva vsaki večer zehála in ki so se mi | A |
Zdravnik si je prižigal smotko in se sklonil bliže | h | Kačurju. ”Tako nikar, če vam je zdravje drago | A |
je vstal, zibal je z glavo, opotekel se je | h | Kačurjevi mizi in je razprostrl roke. ”Tak | A |
Naposled je razpodil z roko oblake, nagnil se je | h | Kačurju in ves resen je bil njegov obraz. | A |
Pijte!“ Zaprl je skrbno duri, stopil je | h | Kačurju, potrepal ga je po rami in se je zasmejal | A |
in se je smejala zvonko. Ferjan se je nagnil | h | Kačurju. ”Govori no!“ | A |
litra!“ . / . / stran 94 . / Nato se je obrnil | h | Kačurju in je nabral obraz v resne gube; lasje | A |
nasmehnil. Župnik je slekel suknjo in se je okrenil | h | Kačurju. ”Veste kaj, učitelj, tega pa nočem | A |
kavo in se je obrnil v stran. Ko se je okrenil | h | Kačurju, je bil njegov obraz mirnejši in govoril | A |
. / . / stran 114 . / ”Ali pridete zvečer | h | Gašperinu?V krčmo?“ je prašala Matilda Kačurja | A |
sijala iz lic in iz oči... Zvečer se je napotil | h | Gašperinu. Ko je stopil v krčmo, je bila | A |
Kačur topo. Ferjan je vstal, stopil je bliže | h | Kačurju, njegov obraz je bil resen, toda prijazen | A |
ukazala učiteljica z osornim glasom: ”Pojdi | h | gospodu nadučitelju!“ Šel sem proti durim | A |
razumeti besede. Preplašen se je vrnil otrok | h | klopi in se je pritisnil k sestri.Ona se je | A |
nekoliko sklonjen, težak in okoren. Stopil je | h | gruči, zamahnil je visoko s pestjo in je udaril | A |
že čisto višnjeve. Čokati človek se je vrnil | h | klopi in se je zleknil prav tako leno in udobno | A |
tuji, mrtvi, nobeden me ni pozdravil. Šel sem | h | grobarju, da bi ga vprašal.Tisti grobar, ki | A |
Teló mu je trepetalo in sklanjal se je nižje | h | knjigam ... Dolgočásna leta so bežala mimo | A |
stavku samó do srede. Napósled je sela Nina | h | klavirju ... Gradar je slonel s komolcem na mizi | A |
babica in je bila nesla Mariševki edinega otroka | h | krstu - sin je bil in je umrl za ošpicami, ko | A |
licu. Družba je planila, nekateri so stopili | h | krojaču, zdravnik mu je močil rano. Mihovu se | A |
matere, se je napotila Francka v trg. Šla je | h | gospé, pri kateri je časih šivala perilo; ali | A |
preko snežene poljane... Francka je bila šla | h | krojaču in dal ji je dela.Mati se je preselila | A |
oče, se je odpravil tudi Tone v oddaljen trg | h | krojaču, ki je bil znanec očetov.Zjutraj navsezgodaj | A |
136 . / Po kosilu je šel pomerit Lojze obleko | h | krojaču; popoldan je minil hitro, prihajale | A |
nič sanjal in nič upal. Hči mu je šla služit | h | kmetu, sina je bil dal k čevljarju v trg, tistemu | A |
v bolestni sreči ... Prišel je domu ter sedel | h | klavirju.A ko se je dotaknil tipk, izgubili | A |
razžaliti z nepremišljeno besedo. Kadar je sedel | h | klavirju, utihnil je najmanjši šum, da bi se | A |
k njemu. Ni se mogel več dvigniti, da bi šel | h | klavirju; nogé so se mu tresle in zvrtílo se | A |
nikdar doslej. Zdi se mi, da bi vstal in sedel | h | klavirju ...“ Hotel je vzdigniti glavo, a gala | A |
so klopí ob steno in učitelj Grbec je sédel | h | klavirju.Velik del občinstva se je izgubil v | A |
mehkobna lica so narahlo zardela. Okrenil se je | h | Grivarju in je govoril vse glasneje in živahneje | A |
nenavadno hitro! Drugo jutro se je odpravil Majnik | h | gospodu sodniku.Šel je čez njive po bližnjici | A |
zeló živahno; od vseh straní so hiteli ljudje | h | glavnemu izhodu.Jereb se je oziral, ali ni je | A |
”Tja pojdem!“ je premišljeval Pavliček. ” | H | gospodarju samemu pojdem in mu porečem ... tako | A |
Krčmar je odmahnil z debelo roko in je stopil | h | gostom. ”Domov pojdem!“ je pomislil Pavliček | A |
ne ve kam!“ ”Če ste trudni, pa stopiva potem | h | kramarju in izprazniva čašico; ne bo vam škodovalo | A |
svetlobe je prodrlo izza gardin. Helena je sedla | h | klavirju. Komaj so zazveneli prvi mehki, | A |
je pred ogledalom, nagnila svoj obraz nižje | h | gladkemu steklu ter okrenila glavo na levo, | A |
prevezan z lepo rdečo pentljo, ter se je napotila | h | gospodarju.Narahlo je potrkala, stopila je v | A |
utrujen je bil in len. Napotil se je po veži | h | gospodinji.Ko je hotel prestopiti visoki prag | A |
nasmehnila se je in ni je bilo več. Stopil je | h | gospodinji.Gospodinja je bila brljava starka | A |
Prosén že na cesti in zavil s svojim frakom | h | krojaču Igliču. ”To‐le mi osnažite, Iglič | A |
prihaja ob tem poznem času?“ In stopil sem v izbo | h | gospé, ki je sedela v naslanjaču, črno oblečena | A |
greh vidi, še preden je storjen!“ Prišla je | h | kmetici.Sedeli sta za mizo in sta zajemali iz | A |
na klavir, na razgrnjene note. Ona je sedla | h | klavirju, Slivar je premeknil k njej svoj stol | A |
več poznalo očesa. Lavrin je vstal, stopil | h | Grivarju in mu je smehljaje ponudil roko. | A |
odbila deseta dopoldanska ura, sem se napotil | h | gospodu.Na širokem, mračnem hodniku so stale | A |
branike, oskrbnika seganjata ženske in otroke | h | kupu kamenja, ki ga bo treba raznositi na zidovje | A |
pravim!« »Gospod kapetan!« dvigne Juran oči | h | gospodu. »Tvoje matere je škoda,« sope Turjaški | A |
gradič, stolp . / . / stran 62 . / Pridejo | h | gradiču, a Špeharjev se zdrzne: doli za brdom | A |
razkolje. . / . / stran 68 . / Zmaga se nagne | h | graničarjem.Siti boja strinjajo le še obroč | A |
seljaki hite v zbor: z brd se usipajo iz koč doli | h | Korani, nekateri peš s puško, drugi s konjem | A |
nemudoma odpravi, da vidi svojega prvorojenca. | H | krstu prispe, poljubi ženo ter vzame srečen | A |
nikogar, celo prednje straže so se umaknile | h | glavni sili, kjer se pripravljajo na skupni | A |
seboj plen: živino, drobnico in trop ujetnikov, | h | katerim privežejo zdaj Nikolo in Kato.Konjica | A |
iz vseh koč plamen, a vojska se spusti doli | h | gradu poskušat novo srečo ... Tedaj se splazi | A |
zdaj levi zabesne in potisnejo turško konjico | h | Krki.Paša rohni, rjove, nateguje vajeti, toda | A |
Juranov!« se začudi. »Vid, Vid!« hiti ljudstvo | h | konjiku. »Kje so naši?« jih gleda Vid. | A |
vojska, ki prihrumi v Pobrežje. Dvigne se, hoče | h | konju, v sedlo, a moči mu popuščajo, truden | A |
vrancu k nogam. Herbartova vojska se usipa | h | gradu, tam tirja za konje ovsa in za sebe utehe | A |
hrup, ki vabi Vida bliže. Po trebuhu se plazi | h | koči skozi bilje in trnje, ležé se stisne k | A |
Kordun!« mu pritrdijo tovariši. Kordun stopi | h | gnoju in brcne v ujetnika: »He, djaur, pazi | A |
skoro prihaja: stotnik baron Jošt Turn hiti | h | Karlovcu s kranjskimi pomožnimi trupi vitezov | A |
Glasnik se oddahne, ko ujame svoj cilj, stopi | h | gospodu Turjaškemu: »Gospod general, bliža se | A |
grivina iz pepela ... Turjaški se spušča doli | h | gradu, zatopljen v skrbi. Gospod general je | A |
prikaže perjanik, peščica konjenikov se spušča | h | gradu.Preden Turjačan ugane prišlece, mu javi | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |