Ranjena žival klecne, se sesede, Herbart spolzi iz sedla ... »Oče!« Herbart plane na noge, se vzpne k spahiju, ki mu je ubil konja: »Bestija!« ga useka z mečem, spahija teleb ne z razklano glavo. Herbart se zaganja v vrtincu od konjika h konjiku, užiga, dobojuje poslednjo borbo, boj s smrtjo ... Juran podira Turčina in vleče izpod njega konja, hoteč pomagati gospodu zopet v sedlo. A glej, neki Azijat se peha s sekiro Herbartu v hrbet ...