H (601-700)

priropotal v coklah na vas. Kobile so se vse obrnile	h	koritu, da se odžejajo.Konjar je polno vrečo	A
svojo prošnjo pogorel, smo se zatekli za pomoč	h	kurjim gnezdom.Bili smo pa dovolj prebrisani	A
je naglo osledil. Smuknil je skoznje, stopil	h	koritcu in jedel, jedel, da je bilo veselje	A
ključavnico. Ko sem prižgal luč, sem planil	h	gajbici.Žičnate špriklice so bile zapognjene	A
možak! Kar podvizajva se, da prideva do noči	h	kozarjevi bajti.Tam prenočiva.	A
Na pomoč!« Prisopel je	h	koči, ko so se drvarji že odpravljali na delo	A
bodo vsa tri debla na tleh. Potem se vrnita	h	koči.Midva z Joštom pa prideva počasi do dna	A
zgodba te bajte. Praded njegov je hodil v dnino	h	gospodarju Juriju.Ko ga je ded nekoč prosil	A
Jernačevim. Na rami nosi lopato, stopi na dvorišču	h	gospodarju in pove: »Tole lopato sem nazaj prinesel	A
držal ko klop: z njim po vsej sili vselej v hlev	h	konjem, h kravam, v ovčjak, na voz in na njivo	A
z njim po vsej sili vselej v hlev h konjem,	h	kravam, v ovčjak, na voz in na njivo, po seno	A
vzel metlo in porinil nekaj raztresenih bilk	h	kupu rezanice.S poda je šel k vozém, ogledal	A
pregledal žitnice in zalogo starega žita. Še	h	kozolcu se je napotil in prešteval brane, dasi	A
jeli?« Franca je potrdila in potegnili so voz	h	kozolcu ter pričeli nalagati.Medtem so prišli	A
grehov in ne veš, kaj se pravi: greh zagovarjati,	h	grehu molčati, greh spregledati ‒ o, le zagovarjaj	A
imela pod plevelom skrito malico. Nato je sedla	h	gospodarju, poiskala pipec v žepu in si razgrnila	A
na plot in šel v deset minut oddaljeno opalto	h	Korenčku po tobak. Jera je priburila domov prav	A
Matic opravil doma pri živini in se napotil	h	Korenčku po tobak.Tamkaj je pomodroval z možmi	A
Razdevšku. Lojza je povedala bratu, da gre ta čas	h	Golobu. »Nalašč nikar,« je ugovarjal France	A
kosil steljo v gozdu, mati je bila doma. »	H	krstu smo prinesli,« ji je povedala.»Ali bi	A
imel skrbi in opravkov, da je komaj utegnil	h	Korenčku po tobak. Lojza se je pa veselila in	A
ženin,« jo je zbodla Klandra, se obrnila spet	h	gruči in nadaljevala: »Kako se nareja žalostno	A
je ozrla nanj in ni mogla naprej. Stopila je	h	križu in objela in poljubila noge Zveličarjeve	A
šel v hlev, kjer je Francka molzla. Stopil je	h	kobilici, popravil ji seno, pobrskal po stelji	A
»Tako, France, sedaj pa dobi može in pojdi	h	Golobu snubit, še ta teden.« »Može?« se je postavil	A
tole si zapomnite: Kri je kri. Zato pa kost	h	kosti, kri h krvi.Sedaj pa kaj drugega!«	A
zapomnite: Kri je kri. Zato pa kost h kosti, kri	h	krvi.Sedaj pa kaj drugega!«	A
sem palico in tekel, kar so noge dale, v hrib	h	konjem.Pangrc za mana.	A
Jeza me je pograbila. »Žena, jaz grem	h	komandantu.« »Lepo vas prosim, usmilite se me	A
Blagoslovil sem njeno pot. Jaz pa sem šel koj	h	komandantu.Poslušal me je, skomizgnil z rameni	A
»Ná, dve kroni! Brž steci	h	Korenovim in prosi, naj ti prodajo kruha.Za	A
roke in objel vse po vrsti. Nato se je obrnil	h	gospodarju in vprašal: »Ali je ta naša ljubezen	A
Vsi spat, takoj! Eden	h	konjem, drugi pogasite ogenj in lezite. Veste	A
le toliko, da je poslala Irena sužnjo Cirilo	h	knjigotržcu.« »Dobro!	A
gorkih pogledih je sanjal o svoji lepi domovini,	h	kateri se vrne in jo osreči.Epafroditova mrzla	A
tako kruto kakor tisti, katerega je vzljubila,	h	kateremu je šla na dom, ona, despojna, kakor	A
18 . / Epafrodit je vstal, Numida je stopil	h	korintskemu stebru ob vhodu. Star suženj je	A
hrbte. »Strelice!« je kriknil Iztok in skočil	h	konjem, ki so bili oprtani z loki in puščicami	A
Spočelo se je tiho mrmranje, glava se je sklonila	h	glavi, potresavala so se kopja, stotine oči	A
hvalila Iztokovo povelje in se tiho umikala	h	gozdu, da skrita v lesih počaka zore. Iztok	A
»Nazaj, hlapci ‒ molojci! Prišli ste	h	kraljici velikega Huna, sina Atilovega. Ne skrunite	A
Kobilica je rahlo zarezgetala in pritekla	h	gospodarici, grebla s kopitom pred njo in uklanjala	A
pograbila, kar je mogla, nato pa bežala naglo	h	konju nazaj.Hitro je bila v sedlu.	A
ugasnila pod naravno silo, ki je klicala kri	h	krvi, brata k bratu.Težka teža, ki je morila	A
nekaj uporov v vesla ‒ in čolniček je trčil	h	kraju. Ročni brodarji so skočili iz čolna in	A
in ostane med nami. Alena se je primaknila	h	gospe, od katere je šepetaje zvedela, da je	A
večerje in ni spremila Viktorja v spalnico.	H	gospe se je sklonila in ji tiho pošepetala na	A
je nadučitelj spoznal nadzornika, je skočil	h	katedru in zvil v žep proračun, kakor si ga	A
vso pravdo, ki je bila naperjena zoper njo, in	h	koncu stisnila drobno pest ter udarila po mizi	A
sobi, preden je pozval vse učiteljsko osebje	h	konferenci. »Vsekako je bil danes neprijet	A
Pridi, predraga! Ko je drugo jutro sédel	h	knjigam, je malomarno pomislil na prejšnji večer	A
Alena je poslušala in se nasmejala do solz.	H	koncu je nenadoma obmolknila, potem pa rekla	A
ki se je valjal pred durmi, je sunil z nogo	h	kraju.Venomer pa je pogledoval na levo, ali	A
so ga vendar nesli botri drugi dan na faro	h	krstu.Podlogar je strogo naročil botri, naj	A
krepkimi, naglimi zamahi, ki ga bliskoma prenesejo	h	kamnitemu bregu s krpami mivke med šopi bilja	A
tistemu s Podbrežjaka, je obljubil, da mu priskoči	h	krmi.Vse bo še utegnil, da se doma le najé in	A
da bi bil skoraj prekucnil stol, in stopil	h	kredenci. »Kje imaš višnjev liker, Anica?« je	A
na oživel geometrijski vzorec. Pred vhodom,	h	kateremu jo je peljal Miloš, je stalo več avtomobilov	A
stanovanje. Obenem bo ves čas pazila na čeri,	h	katerim jo bo vodila Miloševa družba in ki bi	A
Veronika. Tine je preko njenega naročja že segel	h	kljuki in ji odprl vrata.Veronika se je iz tesnega	A
naprej opraviti z njimi! Ona pa je stopila	h	gručici. »Dober dan,« je rekla.	A
vrvelo kakor že dolgo ne tako. Med rantami,	h	katerim so privezovali živino, je bilo toliko	A
zaškripala pod njenimi nogami, ko je stopila	h	kredenci, vzela lonček s spodnje police in iz	A
in jo je nerad čakal. Razen tega je nagibal	h	kritičnim pripombam v zvezi z njeno zunanjostjo	A
je pri drugih vratih ustavil, prislonil uho	h	ključavnici in napeto poslušal.Z nežno pozornostjo	A
speljal ... Prav premeteno te je zvabil najprej	h	kartam, potem k pijači, nazadnje k izletom v	A
jasa. Tam je bilo Ložniško sedlo, tam se je	h	Kozjakovim prsim privijal nižji in skromnejši	A
bo treba!« S pospešenimi koraki je pohitel	h	križu, kjer se je presenečen ustavil.Na tleh	A
izvabil Ano iz hiše. Že dolgo se je spravljala	h	gozdni kapelici, da bi v zahvalo za svojo srečo	A
poklicali, toda odziva ni bilo. Že so hoteli	h	kapeli, ko je po cesti pridirjal na svojem konju	A
hiši, medtem ko so se oče zaleteli po bregu	h	kapelici.Še preden so dospeli do prvih bukev	A
mladi grof, ki je z gradiške strani pridirjal	h	kapelici, stoji kakor okamenel pred raztrgano	A
temni gozdni parobek, kamor se je vzpenjala pot	h	gozdni kapelici, o kateri je bil nocoj toliko	A
vneto. Ona je prikimala in se spet obrnila	h	kipu, ki ga je zdaj z obema rokama objela, kakor	A
In moje upanje raste od dne do dne.	H	koncu še ena prošnja.Bodite tako dobri, dragi	A
Samo sprehajam se. Razen tega sem namenjen	h	Gradnikovim.« Miklausin mu je pokazal	A
prevlečejo predmete s takšno umazano barvo. In	h	gradu je kapela vsekakor spadala ... Lovrek	A
pretvezo, ki bi mu omogočila čimprejšnji povratek	h	kapeli.Moral jo je namreč natančno preiskati	A
Kam?	H	krogom ali morda h kroglastim stolpičem ...	A
Kam? H krogom ali morda	h	kroglastim stolpičem ... Maria ... to je nedvomno	A
zadrževanega pričakovanja jadrno zdirjal po hribu	h	Kotnikovemu Janezu, da bi ga pridobil za svoje	A
sta vsak s svoje strani upehana prisopihala	h	kapeli.Sonce se je v tem času že izdatno nagibalo	A
najboljšem prijatelju, ni razumevanja in zaščite ...	H	komu se naj še zateče ...?Pomislil je na grofa	A
bo uspeh njegove prošnje. Grof se je obrnil	h	glavarju, s katerim sta se nekaj časa pomenkovala	A
Polonico k Janezu z naročilom, naj takoj pride	h	gozdni kapeli in prinese s seboj najdaljšo vrv	A
že poslavljala, se je deček domislil: »Pot	h	kapeli je odročna, zato bi kazalo najprej izkopati	A
prekrile jate radovednežev, ki so pritiskale	h	kopačem in jih s svojimi vprašanji motile pri	A
praznovali sedmino, ne smrti, pač pa pogreba,	h	kateri je bila teta povabila tudi grofa kot	A
Nazadnje je bil prav vesel, ko so se zatekli	h	klopem in mizam, kjer so s krikom in vikom zahtevali	A
število molznic pomnoži. Iz sadovnjaka pridemo	h	gozdu, vendar nas ta ne zanima toliko, čeprav	A
se je ustavil in rekel: »Poslavljam se in	h	gospodu župniku tudi še moram.Veš kaj, Lovrek	A
podvomil o možnosti zmage. No, Marinov sin,	h	kateremu se je Lovrek zatekel po nasvete, ga	A
že pričakovali in ga brez odlašanja odvedli	h	grajskemu gospodu, ki je počival na velikem	A
pripeljal v Ljubljano, se je junij že močno nagibal	h	koncu.S postaje je zavil v bližnjo kavarno,	A
se tu pretaka hitreje po žilah, kakor da sili	h	grudi, k bregovom in lokam, na katerih so od	A
je prav na tihem kupil veliko gozdno parcelo,	h	kateri spada Trnska peč.Tam hoče zgraditi velik	A
a kaj je hotel. Janeza je Polonica odvedla	h	gledališki predstavi v Društvenem domu, drugih	A
O pač, gospod Miklausin!« Nato se je obrnil	h	kmetoma, katerih nejevoljna obraza sta jasno	A
Najbolje bo, če se Polonica z Ančko vred preseli	h	Kotnikovim, na vrtu pa naj raste le najpotrebnejše	A
tu, moža postave ga že nestrpno priganjata. »	H	Kotnikovim se preseli, Polonica!« je edino jetnikovo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani