žalosten (68-167)

ravnodušen. Brez preudarka, tjavdan je rekel: »Takó	žalosten	konec.« In tudi mama se je premaknila, kleče	A
Reven nič prijateljstvo in vse take besede,	žalosten	nič; a vendar. Ko se je izza skal zasvetilo	A
- Nisi! - je priznal glas, ki je bil bridko	žalosten.	- Nisi, čeprav bi bila rada...	A
preskušal svojo moč. Ob večerih pa je bil	žalosten.	Ko so zunaj zazvonili zvonovi, se je stresel	A
Saj, saj!« je uslužno pritrjeval Moj Jezus. »	Žalosten	je pa res bil, žalosten!Vse sem pustil tam!	A
pritrjeval Moj Jezus. »Žalosten je pa res bil,	žalosten!	Vse sem pustil tam! je stokal in se oziral k	A
da je povesti konec. In ta konec je bil spet	žalosten	in meni nerazumljiv. Previdno sem splezal	A
sencih mi je butalo. In bil sem strašansko	žalosten.	Počasi sem stopil po zeleni otavi.	A
Najdù hodi po cestah.	Žalosten	je in upadel. Suh in bled je prišel	A
Mnogo je hlapcev, mnogo je sužnjev. Najdù je	žalosten.	Upanje, svetlo in mlado, je čez noč	A
Tako živi Najdù. Malo je	žalosten,	malo je kdaj vesel.Malo je brezdomec, malo pa	A
rožo. Ko se je poročila, Matic ni bil preveč	žalosten,	ker so mu dekleta takoj izbrala drugo ljubico	A
Gorico. Vsakokrat, ko me je obiskala, sem bil	žalosten.	Nikdar se ni smejala.	A
majhen in zelo kratkih nog. Zaostal je, a ni bil	žalosten,	zakaj verjel je, da bo zdaj res umrl.Veselo	A
ob steno. Tako je bil zdaj Štefuc v dno duše	žalosten	in ker se je pri njem žalost tako rada izprevrgla	A
smrt. Tudi vrt je ves nem in ves drugačen,	žalosten.	Mogočen šipkov grm, ki gori sredi vasi v enem	A
je proti luči, in krog usten se mu je zarisal	žalosten	smehljaj, ko je rekel: - sem z rožami	A
sedi besedni tihotapec na pogradu. Nekoliko je	žalosten,	ker so mu odvzeli šal in vezalke, saj se vendar	A
bo pobralo. Tako tih je bil garjavec, tako	žalosten,	tako je sopel pred obličjem smrti!Galjot je	A
Pravzaprav je bila zapuščena cela kmetija,	žalosten	pogled na dvorišče, kjer je ležal polomljen	A
krave, razpadla korita, črna umazanija po tleh,	žalosten	je pogledna prazen hlev, še mula ga ne mara	A
danes v tisti knjigi: Dne 15. januvarija je	žalosten	konec vzela Marija Mutalen, katero so ljudje	A
cesarja. . / . / stran 25 . / Kakor bo odhod	žalosten,	tako je bil prihod zlovešč: po vseh trgih in	A
18. Cesar je bil	žalosten:	Šarlota je odpotovala, slavčki so pomrli.Okrog	A
zahteval akontacijo. Izkazalo se je, da človek ni	žalosten	samo zaradi ženinega odhoda, pač pa tudi zato	A
Melanholik kot globoka figura. Sanja in je	žalosten.	Ni res.	A
če je neumnost prehuda beseda za smrt in tak	žalosten	konec, potem vsaj nezaslišano nesmiselno dejanje	A
izprašuje policija. Tako je mesto za nekoga	žalosten	konec senzančne ljubavne romance, kot poroča	A
vsem, in razen starega Primoža ni bil nobeden	žalosten	zaradi tega.Najbolj živ je bil seveda Premec	A
spregovorila z njim. »Še do Božiča!« je dejal Juri	žalosten	sam sebi, »potem pa gremo po svetu.« Človeškega	A
spomnil in ne vem, kako bi dejal, ali da sem	žalosten	ali da sem vesel, da se obračaš od mene.« »Prej	A
nastal ogenj. Mihov brat France je bil zelo	žalosten,	da je oče na tako slabem glasu in da je tolikokrat	A
pomenljivo pogledal zdaj Toneta, zdaj Mano in	žalosten	uvidel, pri čem je. Tone mu je veleval, da	A
če tudi ni brhek, ima vsak gospodar rad.«	Žalosten	in razdvojen je prišel Tone domov, kjer je sedela	A
skrbi. Zdaj sem res včasih vesel, še večkrat pa	žalosten,	miren pa nikoli.Od daleč se mi je vse to drugače	A
Spoznal je kmalu, da je bridka resnica, in odšel	žalosten	za Mano. Tone je premišljeval med potom, kako	A
jaz sem se že vsega naveličal,« je dejal Tone	žalosten.	»Za teh par mescev, ko sem še varuh, se nočem	A
ljubezni! Na misel mu je tudi prišlo, kako	žalosten	spomin je zapustil v Gašperjevem srcu rajni	A
mogel priti; v tujem kraju se je razjokal sam,	žalosten,	da ne bo več videl Anke, ki je bila vsem tako	A
preden nastopim ta križev pot,« je dejal Škorec	žalosten.	»Mudi se zelo; zakaj drugi teden bo že slavnost	A
prispevki.« »Kaj pa zdaj?« je vprašal Ivan	žalosten	in potrt. »Jaz že vem kaj,« je dejal Mlakar	A
povečevalnik. »V božjem imenu!« si je dejal	žalosten.	»Vem, da me bodo razglasili za neposlušnega	A
hočete, naročim jaz venec tudi za vas.« Muren je	žalosten	prikimal. »Onima dvema gospodoma pa sporočite	A
Barabe!« Pred krsto pa je Muren	žalosten	in obupan slovesno nosil na blazini tri spominske	A
dogodek pred oči zdaj, ko je slonel jezen in	žalosten	na oknu, gledal po zelenem polju in nevoljen	A
jo je obsipal gospod major. Ivan je spoznal	žalosten,	da žena nima zanj srca, da nima prave pameti	A
ki mu je prijateljsko stisnil roko. Vesel in	žalosten	je peljal svojega imenitnega gosta, mladega	A
njima gredo štirje murni, ki škripljejo nekak	žalosten	napev.Za temi se giblje mogočen rogač, na vsaki	A
Naenkrat so zaslišali zategnjeno tuljenje. Tako	žalosten	Hektorjev glas ni bil nikdar.Mislili so, da	A
prisluhnil. ‒Oh, že vedo, da pridem, ‒ je dejal ves	žalosten	sam pri sebi.Spomnil se je onega večera, ko	A
Zveličar se je žalostno oziral z lesa. Tako	žalosten	je bil tudi njun pogled, ko sta zrla drug drugemu	A
Dolgin je čutil, da je tovarišem v zabavo.	Žalosten	je bil, a tega na zunaj ni pokazal.Molčal je	A
paketa. Božični večer je bil zanj tudi drugače	žalosten.	Ko so se tovariši zbirali krog revnega božičnega	A
osupnil. ‒Kaj ti je, Štefan, da si postal tako	žalosten?	‒ je vprašal sočutno. ‒Vsediva se še nekoliko	A
vse načine skušal osrečiti, je bil zaradi tega	žalosten.	Žalost se je naselila v Blatograd, da je še ni	A
tako moral ostati na zemlji, bo včasih zelo	žalosten	in nenehoma boš morala skrbeti, da mu ne bi	A
v grofovske kašče. Zaradi tega je bil nadvse	žalosten	in tudi mlada grofica, ki ga je imela zelo rada	A
posestvu. Tomaž zaradi tega ni bil posebej	žalosten	in se je zlahka privadil.Podnevi je postopal	A
Šandor je bil zaradi njene nejevolje hudo	žalosten	in zaskrbljen.Lahko bi se sicer ponoči odtihotapil	A
pogrešanega nekdo zaklal. In zaradi tega ni bil le	žalosten,	temveč tudi besen.Zdaj z levico, zdaj z desnico	A
ulice in je kadil pipo. Prizor je bil smešen in	žalosten	obenem. Kaj se pa greste tukaj? je zaprepaden	A
je bilo nebo oblačno ali jasno, je bil dan	žalosten	ali vesel, je listje kostanjev natiktakalo nekaj	A
Glavo mu bomo vzeli, pa je!« Cesar	žalosten	zavrne: »Menim da, ko bi jo le mogli!	A
sme raznesti ali zapaliti dračje, ki leži v	žalosten	spomin, ker bi mrtvec na onem svetu potem ne	A
skviška ‒ ker le sedé je človek lahko prav od srca	žalosten,	le sedečemu se vse telesne in duševne sile nemotene	A
oženil! ‒ Tudi njegove harmonike so storile	žalosten	konec: neki vnanji rodoljub jim je ‒ morebiti	A
rimskega prava, kolikor se ga je dalo še rešiti.	Žalosten	je gladil, brisal in gledal ostanke pol, zmajal	A
kjer se konča. Pravi konec povesti je vsak	žalosten.	Npr.: gospod Zvonimir Cafuta in gospodična Bogumila	A
ribice, mar je bilo kaj drugega? Strahovito je	žalosten	ta svet! Tole pišem in bo natisnjeno in bodo	A
templjancih, saj je vreme suho. Ampak je jako	žalosten	pojav, da ne razpolagaš vsak dan s potrebnimi	A
je ne uprizore. In nisem zaradi tega prav nič	žalosten,	pač pa me boli, ker mi ne vrnejo rokopisa, in	A
apovedanem času in ne šele uro pozneje. Bil sem jako	žalosten	in sem videl: gospod režiser bi rad, da bi šla	A
Sedaj žrtve ne krvave več! To je jako	žalosten	znak časa.Ne za solzo ne dajo od sebe krvi,	A
Alojzija, če bi kod katerega potrebovali. In je	žalosten	kakor mlad osel. Tašča se je ustrašila teh besed	A
Oj, preljubi bratci ‒ beži, podgana! ‒ Kako	žalosten	je konec pijanca!‒ Cvrk, cvrk!	A
je ozrla za njim. Zdel se ji je ves potrt in	žalosten.	Naredila je vozil in odtrgala nit od zaplate	A
»O slepar!«	Žalosten	je sedel na žleb in oprl glavo med dlani.Poleg	A
ker jo je silil jok. »Saj nisem hud, samo	žalosten	sem, tako žalosten, ne veš, kako.« »Kaj se ti	A
jok. »Saj nisem hud, samo žalosten sem, tako	žalosten,	ne veš, kako.« »Kaj se ti je zgodilo?«	A
se mu je režala v spomin. Bil je truden in	žalosten.	Mrmral je: »Videl sem cedre na Libanonu ‒ videl	A
po njegovi roki. Hudournik je bil užaljen in	žalosten.	Da ga je sošolka Minca tako opeharila, bi si	A
Te rezanice pa ne bo.« Pes je povohal, se	žalosten	obrnil in šel k Hudourniku. »Razvajenec!	A
z nogami. Če sem ga prišel obiskat, je ves	žalosten	rahlo zarezgetal in je bil hvaležen, ko sem	A
za srajco je nastala mešta. Plezalec se je	žalosten	vrnil.Takoj smo šli iskat drugih jajc.	A
zajokala. »Zginite!« sem ji velel ves jezen in	žalosten	ter vrata zaloputnil. Nisem slutil, da me bo	A
posojevalci nanj in terjali denar. Kmet je	žalosten	hodil po polju in premišljeval, katero njivo	A
kakor bi bil iz tal zrasel. »Zakaj si tako	žalosten?	« ga gospod prijazno nagovori. »Kaj bi ne bil	A
smrti in godrnjal, ko je on, star in truden in	žalosten,	kašljal pri peči. »Našega ne zadene.	A
gledal za njimi in jih je bil vesel in jih je bil	žalosten.	V krčmah je pa ginil strah.	A
tovornega vlaka in žvižgi lokomotiv. Matic je bil	žalosten.	Dobro je vedel, da ga je marsikdo zavidal zaradi	A
jo je in molil za Blaža. In ko ga je Blaž ves	žalosten	naprosil, naj zorje in naj gospodari, ko ga	A
jezen sam nase. . / . / stran 48 . / »Najbolj	žalosten	in tih je bil nas.Drugi so peli in vriskali	A
nagajiva trmica: »Nikar, Franca!« In nato je postal	žalosten	in njej je bilo hudo, da je šla za njim in ga	A
»Gruntarska ošabnost« in pa: »Kar nič nisi	žalosten,	hinavec.Saj vsi vemo, kam obračaš oči, odkar	A
je zalučal v obraz, drugi so se pa smejali.	Žalosten	sem šel naprej. Trda noč je že bila.	A
gorelo nekaj strašnega, kot maščevalni ogenj.	Žalosten	sem bil, ko sem se prerival skoznje.Zato sem	A
Da, to bi bilá zmaga! Skoraj	žalosten	mu je snel oklep in si ga nadel krog prsi.	A
zmago. . / . / stran 53 . / Samo Svarun je bil	žalosten,	tako žalosten, da se je sključil v dve gubé	A
stran 53 . / Samo Svarun je bil žalosten, tako	žalosten,	da se je sključil v dve gubé ‒ ponosni starosta	A
je volk.« Svarun je ostal sam in bil bridko	žalosten.	Iztok se mu je približal.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 68 168 268 368 468 568 668 768 868 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani