Z marsikaterim dekletom še prijazen ne sme biti človek. Tako je mislil in govoril Ivan takrat, in živo mu je stopil ta dogodek pred oči zdaj, ko je slonel jezen in žalosten na oknu, gledal po zelenem polju in nevoljen poslušal šunder z verande in vrta. Kesanje se je budilo v njegovem srcu in »pamet, pamet, ubogi Ivan!« je klical sam sebi.