nova beseda iz Slovenije
okno in je molčal; zla misel je bila, v njej | žalosten | spomin. Zemlja je dihala v hladno jutro, | A |
ti je po rodu in duhu! In tudi takrat sem bil | žalosten, | ko si bila tako plaha ...Čemu si bila plaha, kdo | A |
živi misli se je okrenil v noč in ni bil nič | žalosten | ... zakaj vešče so se igrale pred veselo dušo | A |
strah. Samo takrat sem te ljubila, kadar si bil | žalosten | in ubog; in samo zato, ker si bil žalosten in | A |
bil žalosten in ubog; in samo zato, ker si bil | žalosten | in ubog.Ne zato, ker si bil ti! | A |
filozofi sedanje in pretekle dôbe. Nervozen, | žalosten | in utrujen se je napravil v uredništvo ”Resnice | A |
življenje, domu pa si prinesel smrt, Gjuro!“ | Žalosten | je šel Gjuro dalje. ”Kam bi?“ je pomislil | A |
pridi kmalu, jaz te pričakujem, zapuščen in | žalosten. | Z Bogom! | A |
časih, da bi hvalo zapel do nebes, mnogokdaj | žalosten, | da bi se razjokal na kolenih.Ali ko se povrne | A |
kakor po nečistosti!“ In je zavzdihnil ves | žalosten | ob slutnji nemirnih dni in hudih nadlog ... | A |
in stala je pred njim kakor plaha grešnica; | žalosten | je bil njegov pogled, tiho in globoko je gledal | A |
da bi povedal, kako me imaš rad, in da bi bil | žalosten | z menoj; prišel si veselo fantovat!“ Nič | A |
srca.“ Smehljal se je, njegov pogled pa je bil | žalosten. | ”Če so bile drugačne moje besede, mi ne zameri | A |
napoto bi mu bila moč, ne mogel bi je prenašati, | žalosten | bi bil zaradi nje.Ker Peter Klepec je sanjal | A |
urah sebe in svoj narod. Kosirnik pa je bil | žalosten | in raztresen. VI | A |
grobu, tisti obraz se bo nasmehnil, ki je bil | žalosten | še ob poslednji uri ...“ V sladki, slastipolni | A |
hudobne hinavščine je napravil Polikarp zelo | žalosten | obraz in je očitaje pokimal z glavo. ”Kelih | A |
usmiljenja na svetu!“ je zavzdihnil župnik ves | žalosten | in je globoko sklonil glavo.Čul je iz cerkve | A |
lepih, pisanih bankovcev. Ali Marko ni bil rad | žalosten | in potolažil se je kmalu. »Ej, ostalo | A |
klobuk na čelo in je gledal v tla in je bil | žalosten. | »Truden sem. | A |
sem bil očetov glas. Njegov glas je bil, tako | žalosten. | Težka vrata zaškripljejo v vetru, nebo se zasveti | A |
umrl in da me je klical ob smrtni uri. Tako | žalosten | je bil njegov glas, tako očitajoč.In zgrabil | A |
njim pa je vrgel njegove gosli. Ves potrt in | žalosten | se je napotil godec v vas in iz vasi na hrib | A |
Vdrugič se je ozrl krčmar na popotnika; pol | žalosten | je bil njegov pogled in pol zloben. | A |
možu, debelemu baronu! Godec pa ni bil nič | žalosten, | zasmejal se je zvonko. - Ubogi, debeli | A |
popotnika. Ampak povejte mi, zakaj je tako pust in | žalosten | ta kraj, da se človeku srce stiska, in zakaj | A |
globoko. »O Marko, kako bi ne bil pust in | žalosten | ta kraj!Poslušaj, da ti povem zgodbo, ki jokajo | A |
in obolel je tudi on; zabledela so mu lica in | žalosten | je bil, jaz pa sem prečula v bojazni dolge noči | A |
več in niti s sekiro bi je ne presekal.« Ves | žalosten | in malodušen je stopil Marko v dvorano.Velika | A |
svojih sanj sklepam, da je moj položaj zelo | žalosten... | Ali vas dolgočasim?“ | A |
vrnila v sobo in njen obraz je bil resen in | žalosten. | Rekar je naslonil glavo ob dlan, a nenadno | A |
obrazih pomlad, ljubezen v očeh. Zamišljen in | žalosten | se je napotil proti staremu stanovanju Dionizovemu | A |
izpraznil čašo in sem šel. Potrt sem bil in | žalosten. | In nisem spal vso noč ... | A |
mi je, le sanjalo!“ je pomislil. In je šel | žalosten | po svojih potih. | A |
meni se je zgodilo prav tako ... Nato sem postal | žalosten, | tako neizmerno žalosten, kakor nisem bil doslej | A |
... Nato sem postal žalosten, tako neizmerno | žalosten, | kakor nisem bil doslej nikdar v svojem življenju | A |
jaz poljubil!“ Spominjam se; pa bodi spomin | žalosten | - lep je in čist. Klečal sem pred njo; prvikrat | A |
blaten do kolen, lačen in žejen, truden in | žalosten. | In ker je truden in žalosten, so njegove sanje | A |
žejen, truden in žalosten. In ker je truden in | žalosten, | so njegove sanje zaupljive, kakor sanje otroka | A |
ji pogledal v obraz; ves miren je bil, skoraj | žalosten. | Hotel sem ji naročiti, da naj jo pozdravi in | A |
obrestmi poplačal te svoje dolge minute. Nič ni | žalosten; | zdi se mi, da bi mu bilo celo dolgčas, če bi | A |
Njen mož je hudo jokal, pa ne zato, da bi bil | žalosten, | temveč zato, ker je bil pijan.Zatisnil ji je | A |
name, so govorile z menoj; pogled je bil tih in | žalosten, | zamolkle so bile besede, mukoma iztisnjene izpod | A |
doteknile mojih ... In zdaj vidim, ves osramočen in | žalosten: | hotela je moje sanje, samo moje lepe trubadurske | A |
zablisnil iz megle ter se povrnil vanjo. Ni bil | žalosten, | le utrujen je bil in len. Napotil se je po | A |
se s težavo, da bi nabrali gube svojih lic v | žalosten | izraz, da bi stopali tiho, resno in umerjeno | A |
pobegnil, ti nisi šel po svojih potih, ko sem bil | žalosten | in sam!Vsi drugi pojdejo, tako je v mojem srcu | A |
vrh nebá. Zaprl bi okno in bil bi osamljen in | žalosten | kljub vsemu svojemu veličastnemu človečanstvu | A |
veličastnemu človečanstvu. Osamljen bi bil in | žalosten, | zakaj spoznal sem vso dolgočasnost in protinaravnost | A |
mislim, da pred sosedovo hišo, je zacvilil pes; | žalosten, | zategnjen glas je bil. ”Lačen je, pa cvili | A |
je bil po njih otroško nedolžen, hrepeneč in | žalosten | izraz.Sedel je po celo uro na obcestnem kamnu | A |
on, ki je bil v pusti šolski izbi miren in | žalosten | - zakrknjen, so rekli učitelji - se je med telovadnim | A |
bile črne in velike. Časih, ponoči, ko sem bil | žalosten, | sem iztegnil roké; samo da bi se dotaknil tistih | A |
človek ni razbojnik in je vendarle tepen, je | žalosten | po pravici; če je razbojnik, sprejme udarce | A |
cesto, zato da bi drugih ne pohujšal. Posebno | žalosten | nisem bil, ko sem vzel culo ter se molčé poslovil | A |
nisem spal. In po pravici rečem, da nisem bil | žalosten, | še potrt ne.Celo nekaka mirna zadovoljnost mi | A |
ranjena duša po cesti, od dežja razmočeni, skoz | žalosten | meglen večer.Bolan sem bil in prikazala se mi | A |
želim dol, ali ne upam si več; preveč bi bil | žalosten | in morda bi mahoma loputnil v jarek, iz katerega | A |
odtistihdob že petindvajset let! Kolikokrat sem se | žalosten | spominjal nate in na ... na tisto!“ Spočetka | A |
da je pogledal tako zgodaj!“ je zamišljen in | žalosten | odvrnil grbec. ”Saj ni videl strica Šimna! | A |
in napotil sem se na Vrhniko. Kadar je človek | žalosten, | išče, da bi ugledal drag obraz.Ljubeznivo se | A |
nasmehnila; čutil je, da je daleč od njega in | žalosten | je bil. Sredi poti ga je obšel strah | A |
povprečnosti“ in ni bil zaradi nje prav nič | žalosten. | Kajti vedel je, da so prav tisti ”povprečni“ | A |
dni kasneje je prišel Ksenofon ves potrt in | žalosten | k Severinu.Sedel je na zofo in je gledal v tla | A |
pusti vsakdanji kruh, kvečjemu če sva uživala | žalosten | diletantizem ... oglejva si še umetnost!“ | A |
je dobro, odkod ta plahost in globoko je bil | žalosten | vsled tega spoznanja. Zvečer je zahajal navadno | A |
več na ulici. Postal je ob zidu, ves truden in | žalosten. | ”Da bi imel človek dom!“ je izpregovoril | A |
stvar tebi? ... Ne, Slivar, nič nikar ne bodi | žalosten: | razžalili bi te, če bi ti naročili karkoli; | A |
bi ti naročali, saj si tujec!“ Slivar je bil | žalosten; | mučne misli so gledale iz brazd na njegovem | A |
Spogledala sva se; ta pogled je bil zastrt in | žalosten; | od suhih ustnic ni bilo besede.Vstala sva oba | A |
šepavo nogo:“ Gledal je po dolini in zmerom bolj | žalosten | je bil njegov obraz. ”Tako se je odelo pohujšanj | A |
pogleda ga je bilo sram. Ni bil nesrečen, ne | žalosten; | le neprijetno mu je bilo, kakor da bi pod tem | A |
stran 131 . / »Šel je nekoč fant po cesti, ves | žalosten | in lačen.Pa pride gospod in ga potrka po rami | A |
tisti je umrl. In še z mrtvimi očmi gleda ves | žalosten | in očitajoč.Sram me je teh oči, rad bi jim pobegnil | A |
je ogledaval. Spreletelo ga je kakor lep in | žalosten | spomin. ”Kaj ni to tisti telovnik? | A |
Srečo daj Bog obema, nevesti in ženinu! | Žalosten | sem bil, pa mi je šla tvoja beseda v srce kakor | A |
da se vrneš!“ Lojze ni bil nikoli rad dolgo | žalosten; | odrival je težke misli, dokler se je dalo in | A |
je hudo -- prikazal se mi je, kakor je, ves | žalosten. | “ ”Če sama veš, kaj bi še nadalje govoril | A |
milosti nenadoma spoznal svojo pravo naturo. | Žalosten | nisem bil vsled tega, saj je bil celo Bacon | A |
žensk. Ogledal sem si vsako posebej in sem šel | žalosten | dalje. Stopil sem na majhen vrt, mlada | A |
bil je spomin na skromen dogodek, vesel ali | žalosten, | prijeten ali zoprn, - ker ne v plamenu, v očeh | A |
Če sem slab, Ti me napravi močnega; če sem | žalosten, | Ti me tolaži; če sem omadeževan, Ti me očisti | A |
kvantam. . / . / stran 105 . / ”O Bogomil!“ ga je | žalosten | pozdravil Grivar. ”Kaj ta jokavi Bo‐ógomil | A |
čelom nedovršene podobe. Zlovoljen je bil in | žalosten | -- v srcu miren kakor nikoli. ”Jasno čelo | A |
Nenadoma ni bil več fant, otrok je bil, slaboten in | žalosten. | Stisnil se je k meni, z obema rokama me je objel | A |
spravil roke in tako se je vrnil, preplašen in | žalosten. | In vedel je, da sije sonce tam na ulicah in da | A |
In tudi njen glas je bil prisiljeno miren in | žalosten | je bil njen obraz. Peter je oblekel suknjo | A |
tudi sam je naslonil glavo na zglavje in ves | žalosten | je bil.Ali zgodilo se je, da je prišel oče vesel | A |
šele zbudil iz sanj, ves truden je bil še in | žalosten. | Napotil se je zjutraj, ko je bil zrak še | A |
je name Olga.“ Tako je mislil in je bil zelo | žalosten | ob tisti uri. ”Nič ni bilo sanj in vse je | A |
zdolaj po pečenki, po poticah, Peter pa je bil | žalosten. | ”Lehko bi mi kaj prinesli, vsaj študent Pavel | A |
misel mu je bila še tako tuja, da je niti zelo | žalosten | ni bil. ”Kakšen je pač tisti kraj, kamor pojde | A |
In kakor ga je klical, kakor je osramočen in | žalosten | polagoma vstajal Peter in vzdigal glavo, tako | A |
burje. ”Če jo kličem, ne pride!“ je mislil ves | žalosten. | ”Ali ko bi bil zdajle ves vesel in bi šel samo | A |
mislil, kadar je ležal na postelji in je bil | žalosten. | ”Toda šla je in me je ostavila čisto samega; | A |
kakšen pač pridem tja!“ si je mislil in ves | žalosten | je bil. Če bi ga ugledala z balkona, bi se | A |
mogel natanko domisliti nanj in zato je bil | žalosten. | ”K njej sem hotel, da, naravnost k njej, | A |
nadloga. Ali zaradi tega spoznanja ni bil prav nič | žalosten; | celo nasmehnil se je.Zakaj hkrati se je domislil | A |
dvajset hrvatskih hlapcev. Herbart je bil Senja | žalosten, | kajti bil je od neprestanih turških vpadov popolnoma | A |
turških vpadov, temveč puščobe mesta je bil | žalosten. | Pač pa so se bali Turki Herbarta, in čim so izvohali | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 68 168 268 368 468 568 668 768 868 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |