Janko se je hitro iznebil krme v jasli in rešil rimskega prava, kolikor se ga je dalo še rešiti. Žalosten je gladil, brisal in gledal ostanke pol, zmajal je glavo nad kravo in nad sabo in rekel: »Rjavka, krava, ki niti ne ločiš duševne od telesne hrane! Res je, krava si in krava ostaneš!