Režiser se mi resnično smili ‒ pa tudi potrebnega miru nima, ko nepretrgoma kriči: »Mir!« in ploska v roke; in ga bole roke in ga boli grlo, še preden se je pričela prava skušnja; in bi bila stvar zanj še hujša, če bi se začenjale skušnje res že ob napovedanem času in ne šele uro pozneje. Bil sem jako žalosten in sem videl: gospod režiser bi rad, da bi šla stvar žurno izpod rok. Gospod režiser ne ljubi praznega besedičenja: »Trab, trab!« reče, kratko »trab, trab!« ‒ to pomeni: »Odlična gospoda, prosim, za ‚čik’ hitreje!«