Oblačila, knjige, gramofonske plošče, pleten naslanjač, razpolovljen globus, stara električna kitara in kajpada še mnoga druga bolj drobna šara ‒ vse to je ležalo naokoli, kakor je pač padlo, da so se morali mimoidoči ogibati in prestopati, Batistuta pa je sedel na mahedravem kovčku prav na sredi ulice in je kadil pipo. Prizor je bil smešen in žalosten obenem.
Kaj se pa greste tukaj? je zaprepaden vprašal mojster, ko sva izskočila iz avtomobila, kakor bi se nadvse mudilo.