žalosten (568-667)

kakšno sodbo pač izrečete?« Samorad odgovori	žalosten:	»Moj rod imej vse človeške slabosti, moj rod	A
do desete maše na Bohinjsko Belo. Pot je bil	žalosten,	ker sem mislil na dom in na slovo od poslednjega	A
kot konoplja, Lovrač jih je bil vesel, pa tudi	žalosten.	Čutil je in slutil že zdavna, da jim je tuj	A
/ Po svetu bodo morali, v srcu bodo nosili	žalosten	in grenak spomin na očeta, na dom in mogoče	A
obresti?« »Je vse zapisano,« se je izmotaval,	žalosten	in neprespan, dan pa je že lezel skozi motne	A
Tine mu je pomagal, pa ni nič zaleglo.	Žalosten	in utrujen se je vrnil domov in dom se mu je	A
tovariše nekdanja njegova prijateljica! Ves	žalosten	in potrt je povesil tedaj glavo in oči ter se	A
vprašati dekleti, kaj se je zgodilo, prikaže se mu	žalosten	prizor: dva moška, Radovan spredaj in zadaj	A
vpijem na vse grlo, vrnem se nazaj, nikjer ga ni!	Žalosten	in truden ležem v grmovje in zaspim ...Ko me zjutraj	A
Nič se ne oglasi.	Žalosten	sem bil, gospod, prav žalosten; vi ne veste	A
se ne oglasi. Žalosten sem bil, gospod, prav	žalosten;	vi ne veste, kako žalosten; hudo mi je bilo	A
bil, gospod, prav žalosten; vi ne veste, kako	žalosten;	hudo mi je bilo pri srcu; tako samega, tako	A
Kam greš, kje si bil tako dolgo? Zakaj si	žalosten,	zakaj si vesel?Vsakemu svoje!	A
bila mrzla, mrtva. Tesno mu je bilo pri srcu;	žalosten	stopa proti očetovi koči. Kako lepo je bilo	A
zadela, samo kožo mu je bila tako rekoč ranila.	Žalosten	ni bil, a zamišljen, slabe volje, nič se mu	A
samotnimi, mrtvimi gozdi. Dvakrat neprijazen,	žalosten	je bil sedaj pogled po vrtu mirodolskem; jesen	A
prihoda; lepega večera se je nadejala, in kako	žalosten	je bil sedaj! Bogve kako dolgo bi bili tako	A
Moram torej že iti, Rosana?« vpraša Marko malo	žalosten.	»Tako je bilo dogovorjeno, Marko, in	A
spremenjen. Prej je bil vedno enake volje, ne	žalosten	ne vesel, tih, miren, malo prijazen, a navadno	A
kaj ni že dovolj nesrečna, milovanja vredna?	Žalosten	zakon narave je, da se otrok pokori za svojih	A
ljubezni. Saj ni mogoče, da bi bilo drugače;	žalosten,	nesrečen, izgubljen hodiš po svetu, vse ti je	A
Vesel, pravim, ker dolgo časa je ogledoval	žalosten	svojega gospodarja in ni vedel, kaj bi si mislil	A
vesela domov. Tako so vse stvari žive in vesele;	žalosten	je edini človek, ki hodi med njimi.V Valentinovih	A
Kaj pa je tebe treba biló! Tako bi človek	žalosten	dejal vsemu človeškemu rodu.Kaj ni res podoben	A
videl, da jo imam tako rad. Kolikokrat mi je	žalosten	očital, da ne maram ne zanj ne za druge dečke	A
sam, mora se veseliti z njim, kar živi. Če je	žalosten,	pa ne umé, kako more biti le kaka stvar vesela	A
Umirjen grem zdaj lahko od tod. Dela,	žalosten	sem!Kako bi ne bil!	A
ledeni Sibiriji ali v goreči Sahari, beri jih	žalosten	ali vesel, star ali mlad, vedno in povsod ti	A
mu niso ponudili tople jedi ali kupice vina.	Žalosten	je hramal starček iz Podgorja proti Novemu mestu	A
leti nemilo oklestila nebeška strela, sem se	žalosten	oziral po kočevskih goličavah, vesel in hrepeneč	A
omadeževana le z najmanjšim grehom, bi bil na	žalosten	in grozen način poginil.Vedi, da nisi popotoval	A
sicer pa je drugače zasukana in konec ni tako	žalosten.	Bila sta mož in žena, ki sta imela veliko otrok	A
pije, ne bo dolgo živel. ◆ Pij vino, kadar si	žalosten,	ne pa kadar si jezen. ◆ Jeznemu je vino strup	A
ga je njegova nesrečna obleka in bil je ves	žalosten	in pobit.Resnično ‒ ne zaradi sebe!	A
jih prenesel in bi samo dvakrat zajavkal. A	žalosten	in potrt je bil zaradi Jerice.Saj je slišal	A
te vprašam, ti, Kekec?« In Kekec je bil ves	žalosten	in pobit.Strmel je nepremično na bele snežnike	A
Samo za roko jo je prijel in jo gledal ves	žalosten.	»In jaz sem vsega tega kriv,« je spregovoril	A
poslovim od njega. Vse mu povem, da ne bo nič	žalosten	zaradi mojega odhoda.Pa reče, da je prav, če	A
še tri dni ne more domov. Kekec je postal	žalosten,	da je povesil glavo.Iz žepa je privlekel svojo	A
se ni bala. Prepričana je bila, da Kekec ni	žalosten	in potrt.Hm, nemara sedi lepo v hiši divjega	A
« Možičkov glas je bil tako	žalosten	in obupan, da se je Kekcu kar srce stisnilo	A
glavo in si je gladil svojo dolgo brado. Ves	žalosten	je gledal na sirotico Meno in je govoril: »Seveda	A
hudega, neznosnega življenja. Zato pa je bil	žalosten,	ko je stikal zaman po vseh špiljah in duplih	A
ko je stikal zaman po vseh špiljah in duplih;	žalosten	je bil zaradi tega, ker ni mogel priti do žive	A
Toda iskal je zaman vsepovsod. Ves	žalosten	je sedel tam na goličevju v travo in je gledal	A
Kako se ti godi? Ali si	žalosten,	Kekec?« Kekec se je ozrl na ono stran in je	A
nemara ... »Keza, hoj, Keza!« je klical Kekec ves	žalosten	in solze so mu vrele iz oči.»Ali me slišiš,	A
ležala mrtva kraj studenca in se ni ganila več.	Žalosten	je bil Kekec in si je venomer brisal z rokavom	A
trenutek. »Hm,« je govoril in je bil skoraj	žalosten.	»Pa zakaj mi niste že prej povedali, da moram	A
materi. Njen obrazek je bil ves preplašen in	žalosten.	Mati jo je pobožala po laseh in jo je tolažila	A
vesela, glasna radost. Kekec ni bil prav nič	žalosten,	da mora z doma.Hm, čemu?	A
kot pri nas. Tu mi bo dobro in prav nič ne bom	žalosten.	« ‒ In šli so naglo preko polja in so se vedno	A
žalostna, Mojca! Veš, hudo je, če je človek	žalosten	...Glej, Mojca, že sva doma.	A
tako rada, o, tako rada! Zato je bil Rožle	žalosten	tisto jutro, ko je moral gnati živino visoko	A
Čudno, da je šel tako veselo. Mislil sem, da bo	žalosten.	Pa je še celo zavriskal.	A
dolgčas. A veste, stric, zakaj sem danes tako	žalosten?	Že ves dan mislim na Mojco.	A
naravnost v obraz. A tudi gospodar je postal	žalosten.	Z roko je segel preko obraza in je rekel z drhtečim	A
smehljala v srebrnih sončnih žarkih. A Kekec je bil	žalosten	kakor še nikdar v svojem življenju.Oči mu niso	A
pesmice. Pa tudi citral ni že tri dni, ker je bil	žalosten,	o tako žalosten!‒ A vse to zaradi uboge Mojce	A
citral ni že tri dni, ker je bil žalosten, o tako	žalosten!	‒ A vse to zaradi uboge Mojce.	A
utonila. Tudi Kekec je skoraj verjel in je bil	žalosten,	tako žalosten, da mu ni bilo več mar za citre	A
Kekec je skoraj verjel in je bil žalosten, tako	žalosten,	da mu ni bilo več mar za citre in popevanje	A
njihovi krasoti in visokosti. Kekec je bil	žalosten	in potrt.Zato je stekel naglo spet po poti,	A
Veš, tri dni nisem videl svojih citer. Hm,	žalosten	sem bil pa mi ni šlo igranje.V grlu me je nekaj	A
nisi mogel, ti rečem. Zato pa ne bodi prav nič	žalosten!	Saj nisi ničesar kriv.«	A
in je bil ves v skrbeh. »O, jaz bi bil tako	žalosten,	če se ti pripeti nesreča.Niti spati ne bi mogel	A
Kekec se je tolkel z roko po čelu in je bil ves	žalosten	in jezen.Zagledal je volka, ki je legel k njegovim	A
si tako vesel, Kekec? Pred uro si bil pa ves	žalosten	in obupan in si prosil, naj te nabijem ... ?«	A
Kekec je zamahnil z roko in odgovoril: »Bil sem	žalosten	in obupan, to je res.A zdaj vidim, da mi žalost	A
Rožle trdno prepričan. Zato pa je bil vse dni	žalosten	in niti prepevati se mu ni ljubilo.Pobit je	A
Potem se je obrnil k volku, ki je še vedno	žalosten	cvilil tam za pečico.»Oj, ljubi volkec!« je	A
je rekel Kekec in je sedel k volku na tla. »	Žalosten	si, ker te je tvoja gospodinja pošteno namlatila	A
in se je ustavil pred njo. Gledal jo je ves	žalosten	in v grlu ga je pričelo dušiti.Dolgo je molčal	A
Šel je tik za njim in je bil slabe volje in	žalosten.	Gab je povešal glavo in je bil rdeč zaradi sramote	A
je videl Gab v svojih mislih. Oče pa ni bil	žalosten,	ampak je stopal trdo po izbi gor in dol. Pesti	A
za oglom, je stal harmonikaš Polde. Bil je	žalosten,	harmoniko je imel pokrito s prtičem. »Zaigraj	A
»Kaj bom igral? Dež pada in kar	žalosten	sem, ko ogledujem te velike gozdove.Oh, ljubi	A
lipovega cvetja oskubili, da so sedaj samo še	žalosten	ostanek nekdanje mogočne lipe.Ali pa so jo obsekali	A
daleč je prišlo v našem bataljonu. Bil sem	žalosten	in hkrati jezen.Ni me prevzelo lepo ptičje petje	A
pokukalo izza daljnih gora, je Andrej postal	žalosten.	Povedal ji je, da bo šla v bataljon in da naj	A
izmenoma. Čez štiri dni se je Vinko vrnil in	žalosten	obiskal nadučitelja Hrasta.»Tenorista Milka	A
odšla v sobo. Polde se je udaril po čelu in	žalosten	odšel domov. Hudo mu je bilo za lepo Kristino	A
najsi je bil vesel ali jezen, zaskrbljen ali,	žalosten.	Vedno je govoril: Sam sem pozidal svojo hišo	A
srca.« Nikolaja so te divje besede potresle in	žalosten	je vprašal: »Zakaj jo sovražite, milostivi gospod	A
tvoja velika žalost zaradi te nevarnosti.« »	Žalosten	sem, Juri, da šele zdaj spoznavam pretečo nevarnost	A
nevarnost, ko se je odločitev tako zelo približala.	Žalosten	sem, ali ne obupavam, kajti zanašam se ‒ nate	A
samostanski pristavi, kjer je Polonica storila tako	žalosten	konec.O njeni babici se od tedaj ni nikdar več	A
Vino Vam bo dobro storilo. Če sem jaz	žalosten,	ga toliko časa pijem, da postanem vesel.«	A
ji da skoro polovico, toda pri tem je še bolj	žalosten.	Ne more se vzdržati in otresti neke moči, ki	A
solz tako kakor imaš ti mene! Ali nič ne bodi	žalosten,	nič ne bodi otožen, vse bo še dobro, lepo, blago	A
ni nikoli nesrečen, nikoli zapuščen, nikoli	žalosten!	« Gospodična Tereza poklekne in mu priseže večno	A
hoče vtakniti, in ko se je treba izmuzniti, je	žalosten.	Ali nekaj bi se vprašal, in to najenergičneje	A
vlečejo k sebi. ‒Ojej! se razlega po sobi	žalosten	vzdih. ‒Kdo si? zakriči Zob.	A
solz tako kakor imaš ti mene! Ali nič ne bodi	žalosten,	nič ne bodi otožen, vse bo še dobro, lepo, blago	A
ji da skoro polovico, toda pri tem je še bolj	žalosten.	Ne more se vzdržati in otresti neke moči, ki	A
Bil sem utrujen. In malček	žalosten.	Zbiralec nasmehov	A
vzame iz presojne lupine novo otiračo. »Ne bodi	žalosten,	dragi,« se nasmehne Brinda in poveča obseg svetilnosti	A
roke na ramena in mu zaupno šepne: »Ne bodi	žalosten,	dragi moj.Mene si popolnoma zadovoljil.	A
učenci in njen pogled postaja vedno bolj brezupno	žalosten.	Zasolzijo se ji oči in velika črna mačka ji poliže	A
nazaj proti Zeleni jami, nekoliko prikrajšan in	žalosten,	ker ni bilo več ne Borisa ne z njim povezanega	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  68 168 268 368 468 568 668 768 868 968 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani