le (2.501-2.600)

prijatelja ni odgovarjal.	Le,	ko je zvedel za nenavadno	A
jim kliče in se smeje.	Le	pridite gor.Z nesramnimi	A
našlo to skrivališče.	Le	tista njiva na robu pokrajine	A
bežati? Da naposled ostaja	le	ena sama resnica: zver	A
zadnjo dnevno svetlobo in	le	zgoraj, proti vrhu je	A
odmeva, nobene besede.	Le	tisto topotanje je glasneje	A
pogledi kmetov: da se	le	ne bi tukaj ustavili.	A
staviti cerkve, izvira	le	od potepuhov, ogljarjev	A
- Zdaj pa	le	glej, je rekel blazni	A
in se nasmehnil. Da si	le	bil. -	A
spregovoriti, pa je bilo	le	čudno bebljanje, neznana	A
videti, kajti obala se je	le	zlagoma zmanjševala, le	A
le zlagoma zmanjševala,	le	dan na dan, pečine so	A
loncu brbotala smola,	Le	galjoti, le ti niso bili	A
smola, Le galjoti,	le	ti niso bili udeleženi	A
tihota v zidovih, kjer je	le	v eni hiši življenje in	A
življenje in od koder pot	le	v eno smer, samo sem med	A
čudni grozi pričakovanja.	Le	deske so še naprej hreščale	A
potegnili med galebe.	Le	brez vode so ga pustili	A
brez vode so ga pustili.	Le	jezik, edina hrana, se	A
Pa ni bilo nič.	Le	sonce je žgalo brez oddiha	A
vedel, da je konec, da bo	le	huje in huje.Neka agonija	A
v njegovem življenju.	Le	eno je čudno, je rekel	A
čudno, je rekel, čudno je	le	to, da je zmeda zmeraj	A
bilo nenavadno tiho.	Le	kdaj so zabobnela kolesa	A
zdravje - ne zanj, ne zanj,	le	zase, za besedo, za novico	A
ustnah pa je prihajalo	le	bebljanje brez jasnega	A
slišati s trga na vrhu ulice	le	še posamezne glasove,	A
plovba je bila kratka.	Le	do sosednega mesta.Tu	A
Skozi noč so prihajali	le	posamični glasovi.Tam	A
poslušati častnikov nasvet.	Le	kje je zdaj pogumni vojak	A
Ves tovor je zavrgel,	le	nekaj vina je zadržal	A
še zaječati ni utegnil.	Le	zgručil se je vase.Ot	A
po blatni cesti, da so	le	še klici tolkli notri	A
svoje črne nesreče.	Le	najbolj previdni so ostali	A
bila, nobenega glasu,	le	nalahno je valovala in	A
kosti, očesu in možganih.	Le	sanje je imel kar naprej	A
tiše. V prostoru je bila	le	še tišina, le še tiha	A
je bila le še tišina,	le	še tiha srebrna polsvetloba	A
veter je bil neslišen,	le	iz kuhinje pod njeno sobo	A
spočetka skrivaj posmehovale:	le	zakaj se posti, saj je	A
niso opazili pri njej,	le	zmeraj bolj bela in zmeraj	A
lepa, nisi zala. Ko bi	le	enkrat pogledal globoko	A
kar je v resnici bila,	le	da je oče hotel, da je	A
je bilo, težava je bila	le	v tem, ker na pava ni	A
Nanj je naredil vtis	le	on sam, njegove svilene	A
Jeruzalem na Božji grob	le	devet, vse ostale so Turki	A
je bilo temu poročilu	le	verjeti, če ga le niso	A
poročilu le verjeti, če ga	le	niso spisali hudobni in	A
po teh poročilih naj bi	le	še redka mesta vztrajala	A
za vse; vse to nosi,	le	kako bo vse to zmogel	A
boste hodili, je potem	le	rekel, kot kakšni Turki	A
- No, pa sta se	le	najdla, je nadaljeval	A
nebeški tron, / jaz vozim	le	za krajcarje / in tiste	A
podrobnost na moškem obrazu.	Le	da oči tistega moškega	A
njej nikoli ne zmrzne.	Le	očak Tobija s Ptuja je	A
niso bile sanje, če to	le	niso bile sanje, kakor	A
romarska kolona se kljub temu	le	počasi vleče navzgor,	A
si je lahko oddahnil.	Le	malo je bilo tistih, ki	A
prelaz, dež je prihajal	le	še v slabotnih sunkih	A
še v slabotnih sunkih,	le	voda je še drla po pobočjih	A
bližini, a to je bilo	le	redkomogoče, zakaj dekleta	A
izbire tudi ni imela.	Le	da se ne sme ponoviti	A
lahko tudi vrne domov.	Le	ponoviti se ne sme, le	A
Le ponoviti se ne sme,	le	to se ne sme zgoditi.	A
je odlično napredovala,	le	tega ni nikomur povedal	A
obsodili na smrt, je bil	le	svet mož in žena je bila	A
Magdalenka nekoč to tudi bo,	le	shujšati še mora malo	A
zgorele vse hiše na trgu,	le	lesene Marijine kapele	A
gospod pri njej delal.	Le	kaj je gospod pri njej	A
človeka, kruh in voda pa	le	toliko, da ne umre, skušala	A
-	Le	kako naj ga pokličemo	A
in če je to res, če je	le	res, da tako hoče, da	A
večih, če se da, če je	le	mogoče. Bijejo se dobri	A
Precej brez moči so, kadar	le	ti tiči pojavijo, tudi	A
žival? se človek vpraša.	Le	zakaj, le zakaj, bi drug	A
človek vpraša. Le zakaj,	le	zakaj, bi drug za drugim	A
povsod je bilo tiho,	le	tu in tam se je oglasila	A
potopijo nazaj v sen,	le	Katarina, le ona ne more	A
nazaj v sen, le Katarina,	le	ona ne more zaspati, nalezla	A
smrčanje. Ali petje, ko	le	ti kmetje ne bi kar naprej	A
so prišli do Welsa, so	le	ukazi še nekajkrat spremenili	A
Ukaz za premik je potem	le	prišel, ampak ne v Šlezijo	A
bili prav lepi prizori,	le	malo skupnega so imeli	A
za romarje in se mu je	le	zdelo preneumno, da tukaj	A
je vse skupaj zakuhal.	Le	zakaj se je vmešal v prepir	A
namenjen, vsi bodo spali,	le	on bo bedel do jutra,	A
moreš, bojiš se, Simon,	le	česa?Zato je drugače,	A
domačih krajev, to je	le	bilo precej podobno kakšnim	A
rinili skozi vrata, a	le	malo je manjkalo, da se	A
29 Dandanašnji je	le	redko komu dano, da bi	A
Samostanski prior se je	le	sprijaznil z navzočnostjo	A
ga še naprej ljubila,	le	ko bi mogla do njega,	A
ko bi mogla do njega,	le	ko bi vedela, kje je.	A
veseljačenja nazadnje	le	nekoliko zaspal.Toliko	A
bliskajo in z glavo odkimava:	le	kaj ji je tega treba?	A
je naročil po Mojzesu:	Le	mesa skupaj z življenjem	A
zdelo se jim je, da jih	le	sami lahko dobro varujejo	A
navajene gledati v tla, zakaj	le	tako so lahko sledile	A
potreboval Družbo, naj	le	verjame, da jo bo, nihče	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani