nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Hotel je biti del tega, še enkrat, kakor je bil del tega v misijonih, v noči, v jutranjem somraku, z dihanjem, s prisluškovanjem vsemu, vsem tem tisočerim in posamičnim željam, ki so polnile noč in se praznile v prihajajoči dan, poln negotovosti.
Ne vozim jaz za božji lon, / pa tud ne za nebeški tron, / jaz vozim le za krajcarje / in tiste bele zeksarje.
Nespečni Simon Lovrenc, ubegli človek, ločen od bratov, ločen od Družbe, samotni in zapuščeni Simon Lovrenc, je v svoji budnosti gledal skozi okno to preprosto in skrivnostno ljudstvo, ki se je napotilo k nekemu cilju, in želel si je, da bi bil kmet med kmeti, meščan med meščani, potopljen v gmoto želja in upanja, v napolnjeno noč, da bi bil zunaj med njimi in med ognji in bi pel, iz srca, iz vsega negotovega bitja v drugi uri te noči.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani