nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
In tudi Windisch je osupnil. Vojak je pač vajen vsakih presenečenj, a da bi pod oboki samostanskega hodnika zagledal znan ženski obraz iz domačih krajev, to je le bilo precej podobno kakšnim sanjam. V hipu je prepoznal obraz Poljančeve hčere, da, to je bila ona, živa in resnična, ona, ki je nekoč kot senca huškala inoprezala za okni pristave, ki je polivala čaj in mu hodila na vsakem koraku na pot s svojo žensko vsiljivo navzočnostjo, ki je skušala pritegniti njegovo pozornost, a je ni mogla pritegniti, kajti ni bila dovolj lepa, ni bila zala, tudi prava ženska ni bila, pa čeprav je bila že zdavnaj v tistih letih, onkraj tistih let, ko bi morala biti prava ženska.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani