nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
A vsako jutro mu je pogled razočarano obstal na zidovih mogočne passauske nadškofije, na gladini tiho drseče reke, in ko ukaza ni bilo, ko je sedel na obrežju v travo in mu je razočarana in omotična glava padla z brado na prsi, mu je pogled obstal tudi na trebuhu, kjer so odleteli prvi gumbi tudi z novega belega telovnika.
Ukaz za premik je potem le prišel, ampak ne v Šlezijo ne na Češko ne na Saško ali celo naravnost v Prusijo, ukazali so mu, naj jezdi z enoto v Landshut, tam je prišlo do nekakšnih nemirov, do nekakšnega kmečkega rebeljona ali česa že, mestne oblasti kličejo vojsko na pomoč, da vzpostavi red. To ni bila tista bitka, po kateri je hrepenel stotnik Windisch, vseeno je naglo izdal ukaze, do poldneva so bili pripravljeni za pohod, konjenica in lažji topovi bodo šli naprej, havbice v počasni vleki bodo prišle za njimi, havbic pač za tiste kmečke buče ne bo potreboval.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani