le (2.201-2.300)

lakomna na denar, pa je	le	zmešala.Zahtevala je Boženo	A
bila, sirota, okužena... In	le	zakaj?Če bi vsaj enemu	A
brenčal okrog nje. Kadar je	le	utegnil, je šel v hrib	A
ponosom, da bo naposled	le	ona povedala, kar je poglavitnega	A
partizansko ime ... Kadar je	le	utegnil, se je oglasil	A
njega. Naposled jo je	le	izdavil. - Bambino	A
dvomljivo pogledal. »	Le	zakaj se ne bi vrnil?	A
rekel rajnki Testen. Moram	le	pogledati, če bo treba	A
vodila po varnih poteh!	Le	kako je mogoče, da mi	A
tudi kar je živih, se	le	počasi vračajo domov.	A
potešil. Kadetka pa je	le	slišala moj klic.	A
je oddahnila Kadetka. »	Le	kako bi mogel izdati!	A
kriv te žalostne podobe.	Le	zakaj sem silil pod Vranjek	A
kod ta obsedenost! In	le	čemu ?... Mar bi drva sekal	A
prikimal. »Nemara bom nekoč	le	napisal zgodbo o njej	A
je odgovoril ječar. »	Le	redkokatera zdrži petindvajset	A
pa so se lahko zvrstili	le	ob nedeljah.Res je dodelil	A
samo ob nedeljah, ampak	le,	da bi ugotovili, če so	A
rodijo iz ljudskega gorja,	le	redko iz ljudskega veselja	A
ker so tedaj tako nosili	le	plemenitaši.On se je trudil	A
To pa je bilo graščaku	le	preveč.Dal ga je privesti	A
zdržal, naposled se je	le	obrnil k valptu in rekel	A
Ampak božjega daru se	le	veselim, pa naj bo kjerkoli	A
trava rosna. A sonce	le	vzide.In vzpenja se više	A
odvalil s srca: torej ga	le	ne bodo pripeljali v domačo	A
razširil poslopje in če se bo	le	dalo, postavil kamen za	A
mu silila v grlo, da je	le	stežka požiral slino,	A
zvito smehljal. »Naj me	le	zijajo,«si je rekel,	A
pa si bil tudi v Trstu	le	občinska reva,« mu je	A
splačalo pisati, ker je bila	le	podrtija, in se je zdaj	A
je zastokal Cestar. »	Le	kam naj jih dam?Zdaj imam	A
zatrobil: »To‐to‐to,	le	smejmo se, to‐to‐to, le	A
le smejmo se, to‐to‐to,	le	smejmo se, nemara se zdaj	A
oblečen, »kdo bi neki	le	bil.Za tatu je predobro	A
saj skrbim zate, kar se	le	da.Veliko bolje se ti	A
moreš. Kam naj te tam	le	dam?« »Kam?	A
Bernarda in končno je	le	priznal, da je bil Ernest	A
je odnehal. Če bi bil	le	malo vrtal vanj, bi bil	A
planil Martin pokonci, »kaj	le	spraviš iz sebe.Tega pa	A
Razbojnik ni, ampak tat je pa	le,	tat.« »Tat, tat	A
zbrali in lepo živeli.	Le	zakaj mi nisi pisal?Zdaj	A
oblek, sem vse prodala.	Le	kam naj se zdaj dam?Sama	A
Zdaj si duračok! Zato se	le	pridno uči, da ne boš	A
po možeh in se vprašal,	le	zakaj ti veliki možje	A
Pob je molčal. In	le	kaj naj bi rekel?Saj je	A
odšel... Naposled pa se je	le	zlomila.Tako je bilo:	A
ženska, toda... naposled je	le	treba priznati, da je	A
srce je naposled tudi	le	kos mesa, toda živi kos	A
mogli obdelati, zato so	le	malo pridelali, komaj	A
široki nos in ječala: ‘	Le	kaj bo z njim!Saj bo umrl	A
Vsakemu, kdor ga je	le	hotel poslušati, je nadrobno	A
naposled pa ga je Janez	le	spravil v vodo.In veš	A
ali ne. Naposled se je	le	odkrehnil in začel:	A
zadrego vprašal kar se	le	da prizanesljivo in celo	A
klopotec kravji zvonec?	Le	kaj bi rekli ljudje?Joj	A
kesanju zaihtel: »Oh,	le	zakaj sem ga naredil?	A
zakaj sem ga naredil?	Le	zakaj sem ga naredil?	A
Kaj naj storim?	Le	kaj naj storim?«	A
Zjutraj pa sem sanje	le	povedal mami.	A
»Sanje so samo sanje.	Le	kako bi živeli, če bi	A
iz mecesnovega lesa, ki	le	počasi gnije, če ne bi	A
»Je‐e‐ernejček, kaj	le	govoriš! ...« »Tiho	A
do vrat, toda tam se je	le	obrnil in se še enkrat	A
stari navadi grozila: »	Le	počakajte!Le počakajte	A
»Le počakajte!	Le	počakajte, hudobe grde	A
se je oddahnil Matic. »	Le	brez skrbi bodi!«	A
svojega odločnega moža	le	redko odprla usta.	A
redko odprla usta. »Kaj	le	govoriš?Otrok vendar ne	A
»Saj je res.	Le	kaj bi preveč izbirala	A
pribil Hotejec. »Zato	le	glej! Žganje ni zate,	A
dvignil prst. »Če se je boš	le	dotaknil, te bodo karabinjerji	A
pribil Hotejec. »Zato	le	glej! Bodi pameten!	A
vzdihnil in zmajal z glavo. »	Le	zakaj si takšen hrust	A
počasi povedal Matic. »Ti	le	glej, da te fašisti ne	A
njimi! In nemara se kakšna	le	kam skrije, da ostane	A
nejasnimi očmi. Naposled je	le	nehal brskati po sobi	A
ker mu hudomušna žilica	le	ni dala miru, je z malce	A
kuhinjo. Kmetje so ga	le	s silo zadržali na mizi	A
Hotejec je odkimal. »	Le	kod se mudi! ...« je vzdihnil	A
cigareto, a kadil ni;	le	povest o svoji materi	A
morem več. Peter, ti pa	le	poj:	A
druge vrste sreča pa je	le	poredkoma zašla k nam	A
sovražnikom. Če pa je kdo	le	preveč klavrno usmajal	A
spodbudni »No?«, je	le	s težavo krotila svoje	A
Mene pa je jezik srbel in	le	s težavo sem se premagal	A
»Ah, zdaj jo bo pa	le	doletela sreča,« je govoril	A
je komaj krotil. Če je	le	mogla, je stekla na cesto	A
kakor Tinki. Strežek jo je	le	stežka uganjal.Kadar je	A
se je v ljudi in, če je	le	mogla, jih je praskala	A
kamenja na gmajni, pa	le	niso srečni. Doktorju	A
izginil v poštni urad. »Uh,	le	zakaj se mu tresejo hlače	A
stresel. »Vidiš, pa si	le	dočakal še eno pomlad	A
nenavadno prijazno: »	Le	hitro opravita, le hitro	A
»Le hitro opravita,	le	hitro!Saj vendar vesta	A
mračno pritrdil komisar. »	Le	čemu pošiljajo v te kraje	A
pihne sapo skozi nos, češ	le	kako je mogel misliti	A
stiskata roke. »Da si	le	prišel!« ginjeno reče	A
»Slovenci kremeniti,	le	stopimo v korak,	A
boste gledali! Da vas	le	ni sram!« reče karajoče	A
Petru: »Poskriti, kar se	le	da!Kar se ne da, uničiti	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani