le (2.001-2.100)

se ozrl v deda. »No,	le	pokaži, le pokaži!Saj	A
deda. »No, le pokaži,	le	pokaži!Saj je gospod ne	A
težko sapo.« »Pijte,	le	pijte!...Kislo je, pa kaj	A
ga pobožala po laseh. »	Le	jej!«Obrnila se je, si	A
se je oglasil Jankec. »	Le	zakaj bi hodil domov?	A
moj hramček bo zaprt...« »	Le	zakaj nisem odšel s teto	A
neprimernega odgovora. »	Le	zakaj sem danes tako gluh	A
kakor bi bilo treba?	Le	zakaj ne morem najti nobene	A
stiskalnice in zaprl oči. »	Le	zakaj še sedim tukaj?	A
je moje upanje, da bom	le	napisal zgodbo o Temnikarju	A
mračno rekel: - Kod se	le	vlačijo, krote hudičeve	A
moči. - Fantje, zdaj pa	le	tiho! - je prišel izza	A
umrla, je tiščala za mano.	Le	malo je manjkalo, da je	A
da se ni mogel ganiti.	Le	s težavo je odprl oči	A
objela in mu rekla: -	Le	zaspi, utrujeni človek	A
otrok!...« Peter Majcen je	le	s težavo prikimal.	A
sem odkril trobento?«	Le	malo je manjkalo, da ga	A
vzkliknila: - Da si se	le	vrnil, Jernej!	A
svetel, a prazen. »Pa je	le	bila Javorka!« je rekel	A
A zakaj? Kaj bi	le	rada od mene?«	A
žena sta se spogledala, a	le	za hip. »In lahko	A
ga je sram. »Ah, kaj	le	norim!« se je razjezil	A
»Ali je bil tudi to	le	privid?« ga je prešinilo	A
pogreznil v temno noč. A noč	le	ni bila tako temna.Kmalu	A
Nobene luči!	Le	svetla lisa.Medla in šibka	A
do mraka, ampak kruha	le	ni bilo. Pa saj on velikega	A
taka planjava. Pa se je	le	grenko nasmehnil, zmajal	A
do zaključka, da sta to	le	dva preobjedena pravdarska	A
v prvih dneh. In ker	le	ni bilo konca vožnje,	A
pa, ko so se ti prizori	le	preveč ponavljali, mu	A
njo bo sram. Potem bo pa	le	priznala: »Saj	A
povečini samo Bosanci,	le	nekaj je bilo Madžarov	A
jo bom, razumete! Ko bi	le	videli, kako se je postavila	A
vrata k stari in dejal: »	Le	potrpite.Kavo boste že	A
pometali za vrata, da so se	le	s težavo odpirala.Žefa	A
žalosti; toliko pa je	le	pazil, da se ni napil	A
celo začudil, češ saj	le	ni tako strašno.	A
se sprašuje. „Kaj je	le	to?Le kaj je to?"	A
„Kaj je le to?	Le	kaj je to?" Nobene	A
izogniti teh steza, in	le	njemu je dano govoriti	A
in pogledal kar se je	le	dalo na levo, sem ujel	A
sanjam o zelenem, če se	le	da o belem konju na zelenem	A
je po skledi in kar se	le	da mirno povedal:	A
ki je v tej kretnji,	le	bog vedi zakaj, videla	A
dvignil, v glasu pa je	le	trepetala senca očitka	A
iz prvega nadstropja. »	Le	kaj bi mi ti svinjal po	A
zajecljal pismonoša. »Eh,	le	kaj naj bi naročil!Saj	A
Ti kar lepo premisli!	Le	napni svoje možgančke	A
privihrala iz kuhinje. »	Le	zakaj si vstančkal? Pa	A
oglasil Modrijan. »In	le	zakaj jih ne bi pognal	A
sedeli v kuhinji, so se	le	redkokdaj obregnili ob	A
gostinske sobe. Ne da bi	le	za hip pomislil, je prijel	A
robcem otepal dima. »	Le	zakaj naj bi jaz to vedel	A
treba biti siten. Kaj se	le	držiš, kakor bi petek	A
kaj oglasil?« je kar se	le	da mirno vprašal pismonoša	A
nikar ne boj! Če se bo	le	preveč ščeperil, mu popukaj	A
omotični in zamegleni glavi	le	z velikim naporom lovi	A
kako majhna reč ...« »Pa	le	vse skuha,« je rekel pijani	A
očmi. Toda kadar so sile	le	prehude, mu iz želodca	A
jezo. Morda se jim pa	le	posreči, da tupatam nažagajo	A
senatorja!" Slednjič se	le	sporazumejo.Postanejo	A
nevihto. „O moj Bog, da bi	le	ne zrogovilil!" In otroci	A
križajo, kadar kdo zgrabi	le	preveč hkrati.Ko se nasitijo	A
ta pobeljeni grob." „	Le	deri se, se deri se, svinja	A
napotil tja, bi svoj dom	le	s težavo našel.Tam je	A
poležkaval za bori na gmajnah.	Le	v meglenih podobah je	A
dandanes oljčni gaji.	Le	rodijo še cvetko, a vendar	A
z roke v roko. In če	le	preveč kdo nagne, če je	A
preveč kdo nagne, če je	le	preveč radoveden, kakšno	A
Zakaj pa ne?« »Ker nemara	le	je.« »Ni ga!«	A
cerkev. V cerkvi pa je	le	malokdo gledal v mašno	A
vlekla, toda naposled je	le	prišel do soteske, kjer	A
Kristusa kličeš na pomoč!	Le	kliči ga!Nič ti ne bo	A
mahnil kovača po hrbtu. »Pa	le	nisi tako trden v svoji	A
klopotec kravji zvonec?	Le	kaj bodo rekli ljudje	A
kesanju zaihtel: »Oh,	le	zakaj sem ga naredil?	A
zakaj sem ga naredil?	Le	zakaj sem ga naredil?	A
Kaj naj storim?	Le	kaj naj storim? ... «	A
»Sanje so samo sanje.	Le	kako bi živeli, če bi	A
nikdar omenil, in če se je	le	dalo, se nisem nikdar	A
toploti sončnih žarkov.« »	Le	kaj neki sta?« se je spraševal	A
ne ušesa. Pa se mu je	le	malce posvetilo.»Ali je	A
Čudno,« si je rekla, »	le	kaj bo s tem mojim kamnom	A
zvoniku. »No, sicer pa	le	redki kamni pridejo tako	A
obrašča. Tako blizu je, a	le	ne more do njive.Ampak	A
Kamna nikjer. Potem pa je	le	videl, da se je po cvetoči	A
čudno. Pa je nazadnje	le	stopil k otrokom.Molčali	A
malo zahajal med ljudi.	Le	redkokdaj ga je kdo srečal	A
Nekega popoldneva pa se je	le	odločil.Počasi je prišel	A
tolažijo drug drugega: »	Le	potrpi.Saj kruh tudi ni	A
jo, naj na sveti večer	le	naredi jaslice v kotu	A
Zdaj vihra v Trstu tudi	le	tuja zastava in ta še	A
pa v sanje verjamem.	Le	kako bi mogle teden dni	A
posmehovali. - Ampak	le	kam naj grem? - je zastokala	A
zadušiti. Naposled je	le	prišla do sape in besede	A
Naposled pa so se s table	le	zarežali trije italijanski	A
počasneje in kolikor se je	le	dalo grdo. Naposled	A
dalo grdo. Naposled je	le	minila, neskončna ura	A
prepisati, kolikor smo	le	mogli lepo.	A
previdno stopal. Čemu	le	hodi, saj nima prav nič	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani