le (1.701-1.800)

kjer me vid′, prav′: »	Le	še prid′!« [ Bled ] Gormani	A
Pripregli so konjičke tri,	le	vojz ga, vojz, bratec	A
nič ti men′ ne daj, samo	le	prid′ še kaj, samo le	A
le prid′ še kaj, samo	le	prid′ še kaj! Nič, nič	A
nič ti men′ ne daj, samo	le	prid′ še kaj oj vsak večir	A
boš pri pajbi hajala?« »	Le	to, le to, mati moja,	A
pajbi hajala?« »Le to,	le	to, mati moja, veselo	A
Ljuba, tega ne verjemi,	le	samo mene objemi! Tebe	A
nas bo klicala: »Kmetič,	le	pojd′ orat, ženka sejat	A
pa zažvrgoli: »Kmetič,	le	pojd′ orat, ženka sejat	A
. / . / stran 131 . /	le	stihoma in polahko, da	A
zamenjala z ajdo Vmes naj bo	le	ozka sled za nekaj stopinj	A
vrata sem zaprla večer	Le	majčkeno sem pustila priprta	A
mati na svetih ikonah	Le	malo bolj otožna in malo	A
škotskih kock ob obali Sem	le	apnenčasta Nič pečinasta	A
sem tundra včasih pa	le	potujoč les razmetan po	A
bolj sipka kot sama«, se	le	ta piščal kaj kmalu pritaji	A
me neseš v spanje in se	le	nasmehnem. Ker si v meni	A
Se čuti odpih.	Le	kako morem stati? JE	A
najtišji prijatelj.	Le	tebe ni v njej. OB TEBI	A
tradicionalnih pesniških temah ‒	le	kateri pesnik pa ne?	A
malodušje in navdušenje, a ne	le	nad življenjem, temveč	A
Sem žarek pod njim Ali	le	ravna črta galebovih kril	A
tenkočutnost. So »lepi« ne	le	v smislu ornamentike ali	A
Sem žarek pod njim / Ali	le	ravna črta / galebovih	A
likovno umetnostjo. Ustvarja	le	takrat, ko je preplavljena	A
Reiki podobe. Vendar je to	le	nekakšen kanal, po katerem	A
se za vsem tem skrivajo	le	različne zgodbe življenja	A
Angele Pajnkiher Prem niso	le	pretakanje, izžarevanje	A
METULJ IN VRTNICA 19 KO BI	LE	20 LE KAKO 21 NA OKENSKI	A
VRTNICA 19 KO BI LE 20	LE	KAKO 21 NA OKENSKI POLICI	A
tuja roka piše mi, in	le	smehljaj naprej, se mi	A
naprej, se mi zazdi, da	le	svarim se sama pred seboj	A
nekdo, a sam brez drugih	le	drevo! NE BODI ŽALOSTNA	A
stran 20 . / KO BI	LE	Prihajaš in odhajaš.	A
umreti. Vzemi jo enkrat,	le	enkrat s seboj v slovo	A
/ . / stran 21 . /	LE	KAKO Ustnice tvoje kot	A
njo zanetim ogenj, ki	le	tli ... Razvnemi žametno	A
njih, v daljavo. Včasih	le	za hip prodreta jasno	A
opaziti sledov strasti ‒	le	kaj prebuja jih v njem	A
vsak sladko spi, jaz pa	le	zvesto še vedno ga čakam	A
pričakovanju, nov dan že prihaja,	le	njega še ni! K jutru drvi	A
. / . / stran 45 . /	Le	v meni na novo so vzklile	A
Na tratah najinih,	le	v gnezdišča stara, so	A
razprle lahka krila, in	le	za dan, ali pa za vedno	A
da je minilo, se motiš,	le	smisla ni več, da o tem	A
naju mineva, prisluhni	le	temu, kar ti govorim,	A
imela bi tebe, ker res	le	takrat se mi zdi, da živim	A
tam, kjer si zdaj lahko	le	še želim, da bi bila.	A
tolmun želja, si gledal	le,	kako počasi, še drugam	A
te ne skrbi. Zajemaj,	le	zajemaj, dokler se v meni	A
sreče, ki pogasi jim žejo,	le	pogled še, na vse, kar	A
naprej besede, ki tamkaj	le	lahko verjamem vanje.	A
stran 50 . / KONČNO	LE	RAZJASNITEV STO OBRAZOV	A
tvojimi obrazi, bil je	le	zame en pogled, zdaj živ	A
en pogled, zdaj živ je	le	še med spomini, nasmehov	A
kamorkoli pride dama,	le	kako naj vsem ustreže	A
vsem ustreže, ko pa je	le	ena sama!? KOMPENZACIJA	A
na vznemirjeno srce, ki	le	to, kar hoče, sliši, slepo	A
smisla in ne išče stila,	le	da bi sama sebi zadostila	A
in noči v celem letu,	le	dan življenja skušajo	A
A dokler objemu so	le	do kolena, poljub še en	A
poljub še en čas naj	le	v meni živi. Ko nihaš	A
da sklenil ščit je zate	le.	Ko zunaj njega si, začetek	A
vstopiš in se ozreš, vidiš	le	konca dva. Se prepustiš	A
mrak parajoči plamen,	le	v siju mojih želja še	A
zdi, da nekdo na tleh	le	z muko šepeče. Ozrem se	A
Nikjer nikogar.	Le,	škripajoči sneg. Počasi	A
obarval bele prevleke,	le	sledi so dokaz, da nisem	A
stopal ni. Ostanejo	le	poležane bilke, ki ne	A
si, da je in da hkrati	le	ni, da skrito in tleče	A
hrepeneča duša s spomini	le	sameva. LJUBEZEN DO TEBE	A
ne pustiti soncu vziti,	le	premakniti se spet mora	A
USODA Mar res usoda tuja	le,	mu solzo v oko peha, edina	A
za vekomaj, prek ran,	le	praske še lahko mi vrne	A
v obraz omike, čeprav,	le	zanjo sem prosila in ne	A
njih utopila, če plavati	le	eden zna, razen, če rešilni	A
prsti spolzi, izpadeš	le	smešen, naiven bedak,	A
PIROMANIJA Ni dovolj plamen	le	v laseh, pa če še takšna	A
iskra ugasne v očeh, požar	le	stežka se razvije! Piha	A
obljub drhtečih src gubi se	le	med mlade trave, a kaj	A
In spim ...	Le	zakaj ničesar drugega	A
dogodkov, včasih se nas	le	dotaknejo, včasih se nam	A
Otrokov smeh in jok sta	le	izvleček od spremljevalnih	A
sragi. To so postave	le	mimogredečne, vsi bodo	A
obleke. Se nekaj da mi ali	le	posodi? Vsi bodo šlarasti	A
odrešen bil in brez rje, a	le	z gnusobo ga obrizgajo	A
očetnjava, kar božam, in	le	božja lanska jeza? Me	A
Zagorjan. Gre drugikrat	le	nekaterim rado. In drugič	A
so s kmetom tukaj ali	le	v spominu? Podobe so iz	A
se do stržena in polno	le	požganih je mostov in	A
Plavut?	Le	vetra sapa sveža za nas	A
tostran sveta. Ostajajo	le	hotniki ščetinci, ki jim	A
dobro ve. Je slava	le	na oni stran stran potoka	A
kretnjo, govorečo, da velja	le	tisti, pred otrokom ganjen	A
Saj volkodlaki angel me	le	hlini in na deželo mojo	A
može sejale bodo, žele. ...	le	lepe Vide bodo oživele	A
. / stran 168 . / ...	le	lepe Vide bodo oživele	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani