nova beseda iz Slovenije

le (1.901-2.000)


in življenjske navade.      Le      tako je mogoče razložiti  A
javno izreka za Slovence      le      še nekaj desettisoč.   A
cerkveni gospodje ‒ in ne      le      oni ‒ ponavadi hoteli  A
pražnje oblečeni v rdeče,      le      vojvoda stopa oblečen  A
opisa ustoličenja, saj ta      le      povzema druge, primarne  A
pa se je lahko zgodilo      le      tako, da je freisinški  A
napisati in uporabljati      le      škof.Kolarič dodaja:   A
življenja. Treba je bilo      le      še odkriti nove celine  A
posesti, ki je prinašala ne      le      koristi49 , marveč  A
glasbeniki npr. niso delovali      le      na Dunaju (npr. Jurij  A
68, da bi zahtevali      le      svoje in ničesar drugega  A
Donave ter skozi Madžarsko.      Le      prvi pohod 1096 se je  A
od Slovencev zahtevali      le      še s turški vpadi na začetku  A
Avstro-Ogrske izkoristili      le      Čehi skupaj s Slovaki  A
s tem zločinom88.      Le      tako je mogoče razložiti  A
spoštovati naslednja načela: ‒      le      narodi Jugoslavije in  A
opazovalna misija deluje      le      s polno privolitvijo vseh  A
ustavni ureditvi in je      le      del svojih suverenih pravic  A
boš ušel, tiček mali.      Le      cepetaj.Kar cepetaj, ujel  A
»Marš ven!« »     Le      pridite,« je rekel slon  A
ti bom naredila uslugo,      le      čakaj!Poslušaj, Štefan  A
zamomljala. »Slike pa je      le      izteknil, slike!A?«   A
znamenje, me je beli omot      le      reševal pred pazljivimi  A
ki je imel za streho      le      nemško nebo.Konvoj, ki  A
prerivanju in pehanju smo si      le      izbrali zaprt voz.Pomagaj  A
Vendar se je čas počasi      le      premikal. Neskončno počasi  A
bi hodil peš, in če sem      le      mogel, sem legel.Vlado  A
tam so nekateri mogoče      le      laže stali pod hladnim  A
vtaknil roko pod teme; zakaj      le      ima tak dolgočasen zavaljenec  A
je upal, da bo nazadnje      le      dobojeval.In menda zdaj  A
zavpije glas zgoraj. Zakaj      le      se obotavlja?Ali pa bi  A
a poglaviten je zmeraj      le      nagib srca, ne mesto v  A
policijski kartoteki. Da bi jo      le      našel, ko pa niti ne veš  A
skuša razmajati skalo, a      le      na videz se upira z vso  A
vrat. No, na srečo si      le      pameten muc in si hitro  A
dolgo skrit, a nazadnje      le      spet pridrvi.In rdeče  A
Nič. Da je      le      ta popoldan takó lep.  A
»Hitel sem, kar se je      le      dalo.« Tedaj je videl  A
mrež. Vse kakor zmeraj,      le      pomol, ob katerem pristaja  A
ampak živ in prožen, če      le      mogoče tudi šaljiv, večkrat  A
zmeraj stal na mestu. »     Le      pojdi,« je rekel.»Tako  A
kapljice na koži. »Naj      le      pada, zdaj,« je vedro  A
gumbe tujih zvoncev!« »     Le      daj,« je rekla.»Jaz pa  A
njene oči vdane in nežne,      le      da svetloba v njih še  A
»S temi oblaki?« »     Le      norčuj se!« »Najlepša  A
je bilo nedotaknjeno,      le      raci sta bili zapustili  A
redu. Samo malce bi bila      le      preveč brezskrbna, takšna  A
kakor speči otrok, ki se      le      na pol prebudi, objela  A
je tudi, da bi nazadnje      le      morala odločati vera v  A
poželjiva, ampak da je      le      preprosta moška dlan,  A
človek kljub vsemu morebiti      le      znal pričarati ljubezen  A
imeli. Pa bodo zmeraj      le      morali delati!« »Saj dela  A
se mi je po dolgem času      le      posrečilo.Oh, vsak večer  A
In tako je prav, kajti      le      tako sem brez vsakega  A
švignil čez jaso. Res      le      za bežen hip.Samo griva  A
je naposled utrujenost      le      premagala, sem se mučil  A
niso peli nikdar. Čemu,      le      čemu tako zvoni?   A
pisal ječar. Mislim      le,      kaj naj pišem.Saj bi rad  A
Ampak za božjo voljo,      le      kako naj trdemu ječarju  A
Libero, ne, kliči, prosi.      Le      par šibkih udarcev slišim  A
napišem ... Preprosto, kar se      le      da!In če bi ti vedel,  A
nemara tudi zaradi tega,      le      rad premakne nekam drugam  A
Kajpak. Da      le      hujšega ne bi bilo!«   A
ne razburjaj se! Kaj se      le      meniš zanj!Na Temnikarja  A
- Bodi vendar človek!      Le      zakaj se moram vse življenje  A
in se mu je prikazala      le      redkokdaj in še takrat  A
njemu. - Ah, kam naj pa      le      grem? - je rekel prijazno  A
pobezamo in pogrejemo, he‐he...      Le      zakaj bi siromaki zmrzovali  A
nič več! - Oh, kaj se      le      delaš takega junaka!   A
nenavadno globok in topel. -      Le      zakaj bi se zmeraj prepirala  A
25 .. . \/ . / Da      le      hujšega ni.«   A
nehote ozrl. »In ... in kaj      le      česnam?« se je zarežala  A
»Uh! Da sta jo      le      ‘odkajpakala’!In tudi  A
»Aha, v Tihi dol...      Le      zakaj so v tem kraju tako  A
prešinila taka misel?...      Le      zakaj naj bi kmetu bila  A
oglasila, pa se je oglasilo      le      klepanje kose, in sicer  A
se je kmalu ustavil. »     Le      zakaj ne bi šel v Tihi  A
glavo in zagodrnjal: »Eh,      le      zakaj naj bi bilo čudno  A
česnam!... A nekaj je pa      le      čudno!Glej, trobenta doni  A
je priostril pogled in      le      s težavo razbral:   A
močvirja ni videti... Hm,      le      zakaj mi je kmet rekel  A
- Prekleta sapa!      Le      zakaj dedec hrope kot  A
ta trobenta se oglaša      le      v moji domišljiji, samo  A
jezikom oplazila po roki. »     Le      pridna bodi!Zdaj res ne  A
V boj grem!... No,      le      nikar me ne glej tako  A
še enkrat, a zadnjič:      Le      glej!Prejšnji mesec sem  A
zmajal z glavo. »Hm, kaj bi      le      rekli novodobni esteti  A
ust. Naposled jih je      le      odprla Justina.   A
Temnikarice. »Kam je      le      neki šel?« je vprašal  A
Spomnila se je, kako je potem      le      prišel izza vogala in  A
glasno oglasilo srce. -      Le      zakaj sem bila ustavila  A
in še zmeraj mižala. -      Le      kako, da me ta nesrečnik  A
je potegnilo za sabo, »     Le      od kod se je utrnil?...  A
je zdaj moj kamen, to!...      Le      kako, da na to nisem pomislil  A
pojoče prigovarjal. »Tako,      le      ven, le ven!Le na sonce  A
prigovarjal. »Tako, le ven,      le      ven!Le na sonce!...  A
Tako, le ven, le ven!      Le      na sonce!...Sonce ti da  A
ga je spet presunilo. »     Le      kaj naj se razjasni?Stvar  A
jasna in preprosta, kar se      le      da.Ded uči vnuka igrati  A
že tako!... No, zdaj pa      le      stopi!« je rekel vnuku  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA