le (1.301-1.400)

poznajo, Da same na sebi	le	malo veljajo. 16. Preostro	A
‒ Jaz pojem	le	kar takó, (Če pesem je	A
Čistemu vse je čisto.	Le	tó še samó, da te dèlj	A
godi, Ostró jih sodi,	Le	hud mi, prosim te, bralec	A
je moja tekla? To sam	le	bog nebeški vé! V berlogu	A
zapuščen sedé. Pogled	le‒	tá presune mene, Solzé	A
je prepovedal zdravnik,	Le	to, prijatelj! mi stori	A
Ležati vam moram po sili;	Le	persi so mi še malo slabé	A
...	Le	dalje, le dalje, vedno	A
... Le dalje,	le	dalje, vedno naprej, Naprej	A
nam je zdaj orožje.”	Le	urno, urno za menó V Marije	A
zvezde bledé, Domu še	le	truden se vračam od nje	A
brat! Poglej, ogovori me	le	enkrat. Zakaj ti pogled	A
stran 94 . / ‒„Počakaj	le	malo, sodnik strašán!	A
jokajo se milijoni, Če eden	le	se veseli. Od rojstva	A
mi je tuj‒domu, domu!	Le	ti si dobra, čista, sveta	A
bolečine vse ozdravi!	Le	skozi tamne smerti vrata	A
vroči! ne zavrite mi, Takó	le	dolgo, da si preslepim	A
srečen, v serci z eno	le	željó: Da gledal materi	A
Naša pesem Moja pesem ni	le	moja pesem, to je krik	A
vseh nas! Moja pesem ni	le	moja pesem, to je boj	A
hrepenim po ženi. Naj	le	pada beli sneg in zabriše	A
Ves kraj je čudno nem,	le	dvoje sivih vran je odletelo	A
mučno je z menoj: »Kaj	le	s teboj, s teboj bo, narod	A
Bradati kralj Matjaž	le	spi, spi in bo še dalje	A
naš bradati Matjaž pa	le	spi in bo spal. Toda naš	A
srca, ki jim življenje je	le	dvoje dalo: hudičev strah	A
števila, in vendar si	le	ti rešila, da ni v potoke	A
takrat, ko je cvel jasmin,	le	brez strahu in bolečin	A
kdo jih zapoje! A vi	le	molčite, kot trnje bi	A
zrušili. Zato bo to leto	le	naše in naša bo letos	A
toči ovené, ker mi nismo	le	številke, smo ljudje!	A
šumé ... Pa sem dala vam	le	eno srce, a tegá iz prs	A
84 . / Pesem talcev	Le	nikar ne jočite za nami	A
kakor dobra, zvesta četa.	Le	nikar ne jočite za nami	A
pest, žalujete za nami ...	Le	nikar ne jočite za nami	A
več skupaj nismo, da bi	le	to lahko ti rekel, da	A
srečen, ker sem jim ušel;	le	kaj s teboj je, so te	A
leta prekrasno porisan.	Le	hitro, otroci, le hitro	A
porisan. Le hitro, otroci,	le	hitro na vlak! ‒ kot veter	A
škržatek ugovarja: »Žgi,	le	žgi nam, sonce zlato,	A
vejo poskočila ... Žgi,	le	žgi nam, sonce zlato,	A
postavil sem »moža«. O,	le	kriči zdaj živ žav, dobro	A
vse že spava, vetrček	le	nad vodico se sprehaja	A
Jurij spet prijaše! Naj	le	srečno jezdi po poljanah	A
je veselo vse. Žita	le	več ne šumijo, detelja	A
sveti mir ‒ suho listje	le	trepeče in otožno šepeta	A
od sebe daleč pet pedi,	le	pet pedi ... !« 5. Prepeličke	A
je v polni rasti, list	le	ta rumen je. Ah, seveda	A
.. stran 30 . \/ Ne	le	sred poletja - v zgodnji	A
nisem iskala, iskalo te je	le	srce. Predramilo me je	A
Silhueta Vse tiho je	le	v gozdu sova vpije: njen	A
dneva temno je včasih	le	bliski ognjeni vzžare	A
zvoki lepe pesmi tuje!	Le	uho jim včasih rado prisluškuje	A
/\ .. stran 35 . \/	Le	čakam čas... Zakaj je moj	A
in drugi že ugašajo...	Le	vrisk pastirjev še odmeva	A
bila mi draga ti si!	Le	pošumevaj s klasjem svojim	A
klasjem svojim zlatim	le	smej se v soncu pod neba	A
dom moj nič več nisi!	Le	včasih se prikradeš v	A
najlepše, pol razcvele	le	cvetove ponesel vsak večer	A
hladnó. Želimo si lahko	le,	dá bi, ko čas bo tu, normalno	A
zajci. A čudno je, da	le	malo poprej še je madež	A
in spolzke. Nad njimi	le	Bog. In Njegova nebeška	A
house« iz Lizardov. Danes	le	malokdo jo še porajta	A
njej ni več niti duhov.	Le	par korakov stran jutránja	A
priden je kot mravlja,	le	da je mrtev - film se	A
življenje ni zaslužil nič,	le	čudne votle face v bron	A
hiši, kjer živim, sta	le	gospa, ki Abrahama melje	A
fizionomiji na Predina,	le	da je manjši in odlično	A
Pesništvo v tem primeru ni	le	prikazovanje sveta, temveč	A
podobni obliki morda kaže	le	še v mistični religioznosti	A
raven, ki jo premorejo	le	zelo dobri mojstri estetskega	A
moremo na koncu dodati	le	še ugotovitev o osnovnih	A
poezije. Navedimo jih	le	nekaj. Asociativno zagotovo	A
moja sestrična Nataša,	le	Bernhardta (izg.Bèrnard	A
niti na eden »Zakaj?«	le	to: Naprej ne bom mogla	A
dolgih večerov utrujena luč	le	s težavo gori. Življenje	A
stran 27 . \/ Imam	le	noge bežečega volka	A
Tedaj je umrl. Zdaj imam	le	noge bežečega volka in	A
ne in ne moje roke.	Le	deklica je ostala, kot	A
zdaj te in za zmeraj pa	le	iščem, česar ni: hrepenenje	A
utopiš spomine, da imaš	le,	česar ni: hrepenenje vedno	A
bila prva in zadnja.	Le	tisti, ki so me gonili	A
Jutra pa ni.	Le	spomin je pomešan z dremežem	A
želja je toliko kot muk	le	da so muke skale, želje	A
bledorjavih laseh.	Le	ovratnik je bel in poškrobljen	A
se neprestano gledata.	Le	eden je obrnjen stran	A
neprestano gledata.	Le	eden je obrnjen stran	A
Tudi on ne misli nič,	le	kot včeraj in kot lani	A
nihče po željah ne preseda	le	s svinčnikom včasih se	A
beseda) UVOD Poet,	le	malokomu znan, leži po	A
domovje? Rešitve njemu	le	še ni? Kaj mi razkrilo	A
tukaj na sončni višavi	le	sam sem, le sam gospodar	A
sončni višavi le sam sem,	le	sam gospodar živejem po	A
mirno, angel šibki, ki dni	le	šteješ, ne še let, počivaj	A
srcu je pokoj. Zato	le	spavaj, angel šibki, ki	A
nedolžni, nežni angel moj,	le	semkaj k meni sedi, okó	A
bom pod skrb te vzel,	le	rasti v lepem cveti, cvetú	A
stran 33 . / V MRAKU	Le	utoni, utoni za goró,	A
utoni, utoni za goró,	le	ugasi, sonce, luč svetló	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani