le (1.801-1.900)

čas navpični vsevdilj	le	žlične žbične žrtve kliče	A
Sem buden? Je	le	stari svet zasanjan v	A
ko so ti ponujene ‒ ‒	le	enkrat in če ne vidiš	A
lahko zagledala tvoje oči,	le	čutim te vsenaokoli.	A
ne bi ga rada imela.	Le	občudovala bi ga kot cvet	A
v resnici ni to in je	le,	kar vidim in slišim in	A
sploh super zadeva cveti	le	poredko Anti-sex pogreznjena	A
Jaz sem tvoj rabelj;	le	bêži ‒ moj dotik te sesuje	A
minimalne razlike (senca je	le	manj bogato žarčenje)	A
ki ga ni in kjer ima	le	hipna sodba znosno veljavo	A
konča in drugače začne;	le	ljubezen ‒ ne. NEZNANSKA	A
večnost postane pomembna	le,	ker jo dihaš. Kolikor	A
argument, s katerim se	le	redkokdo ponaša.V pesniški	A
dekle. Žok je kmetoval	le	malo let, zakaj zlezel	A
vredna ničevnost, da je	le	imel denar, našemu prijatelju	A
krotivec zveri! Za zdaj	le	klavrn gonič zblojenega	A
je, da požira suho sol	le	s težavo. Šepetaje mi	A
še mislijo ne več, da	le	kurijo!Zdaj pa poglej	A
otročiče. Prav dobra žena,	le	dosti predobra nasproti	A
prevladati, in da moremo, če	le	res hočemo, ta občutek	A
hudobci po glavi. Pa sem	le	ždel, ker sem se bal motiti	A
bo fantič ubogal; če bo	le	trenil drugače, kakor	A
temne lase, ki so bili	le	na sencih nekoliko pobeljeni	A
veselo družbo so mu delali	le	ljudje dvomljive vrednosti	A
noge brž zabrekale, če je	le	kaj časa sedel na naslanjaču	A
jezik, da sem se mogel	le	z največjim naporom kolikor	A
pogledal name: »V cerkev pa	le	ne hodite?« »Premalo!	A
pota, rekoč: »Zdaj pa	le	hitro pomagajte mami!	A
njim... Grgar je še spal,	le	psi so nas glasno pozdravljali	A
bledim obrazom nepremično;	le	polodprte oči so se obračale	A
je v primeri z materjo	le	nadležen in nevaren prisad	A
saj gre, hvala Bogu, če	le	hočete!« sem jo bodril	A
je gospod nasmehnil: »	Le	obdržite, saj ste zaslužili	A
tako glede zdravljenja,	le	glede izida je bil tovariš	A
skala z glave in srca.	Le	okrevajoči prijatelj je	A
postelji me duši, če se	le	zganem...Družina se mi smili	A
Putiko ima v nogah; zato	le	težko hodi, s trdimi koleni	A
zamišljen: Ampak - vzel bi	le	Maričko... Dekla	A
obrnjena na pol od njega. »	Le	ošabna bodi, ko si mlada	A
stvarjena ostro kot zagozda. »	Le	potegni Evgen, le potegni	A
zagozda. »Le potegni Evgen,	le	potegni, saj si fant od	A
obotavljajoč se. »No,	le	pojdi!In vino jim razdeli	A
kuhinji, ne slišiš? Zdaj pa	le	hitro buzaromta, da ne	A
zropotava s palico!« »	Le	pojdi, Evgen!« mu namežikne	A
tiste že še kje iztaknete.	Le	pobrskajte po svojih knjigah	A
Še pol litra?« »	Le	prinesi, Tona!Danes jaz	A
Ona joče, on pa...« »	Le	naj bosta!Pusti jih, pa	A
ga zgrabi za roko: »	Le	pojdiva, ti potepin!Tu	A
ičakovano, zaripla v obraz: »	Le	ga pačite, norca starega	A
Najprej očeta!« »Ko bi	le	bilo pri vas kaj spoštovanja	A
oblasti nad njo. »Ha,	le	naj gre od hiše, le naj	A
Ha, le naj gre od hiše,	le	naj gre!Jaz si že poiščem	A
gospodinje. Naj odide Tona,	le	naj odide; si pa drugod	A
da se obrnete hitreje!	Le	tudi ti poprimi, Janez	A
bila za trenutek, morda	le	za drobec.A čim več trenutkov	A
požuga sam pri sebi: »	Le	varuj, fante, da se ga	A
pokličem Tono, Rebec?« »	Le	pokliči, mali!« ga potreplje	A
»Tona, dober večer!	Le	pridi malo, tu smo čisto	A
vpraša končno malo tišje. »	Le	pokliči!Sam stopi ponjo	A
izplačali?« »Izplačal, Tona,	le	potolaži se!Pošteno izplačal	A
in jo pogleda toplo: »	Le	prinesi, Tona!Na moj račun	A
in ga vabi s kupico: »	Le	bliže, Janez!Čemu se nas	A
ne razburja, saj je vse	le	šala. »Oh, ‘Ptiček	A
gospodinja. Tona pa naj	le	gre!Ona je samo zase...	A
pristopi obotavljajoč se: »	Le	pojdi, Evgenček, jo že	A
pozdravlja s kupico: »	Le	pridi, Katra, snaha!Tam	A
Katra! Janeza pa mi	le	drži!Ves je ‘Ptičkov’	A
Ptičkov’, to ti rečem. No,	le	trči z mano!Daj ji kozarec	A
ki bi rad za njo: »	Le	ostani, Janez!Naj se zjoče	A
našteti, vse do krajcarja!	Le	pojdi, Rebec!Meni se je	A
je vdovec.« Janez pa	le	bulji v očeta, pest se	A
bi mogli kaj pomagati.	Le	vrišč in šunder večajo	A
smehljaj mu kroži okoli oči...	Le	naj zijajo!Ostrašiti se	A
in ta pakaža spodaj.	Le	brez skrbi bodi, Evgenček	A
krčmi je treba nekoga...	Le	ostani, Evgen, in priden	A
menda vredno danes... pa	le	pridi, da kakšno rečemo	A
Name ne boste čakali.« »	Le	pridite, Porenta!« mu	A
požrita vsega, lakotnika!« »	Le	pridite, Porenta, morda	A
sam namignil Stoparju:	le	pridi, morda si še danes	A
jih, pri moji duši! Naj	le	pride Stopar - ta bo gledal	A
Po kaj pa sva prišla?	Le	naprezite, Čelhar!«	A
obotavlja - a se nazadnje	le	odloči.Na tuje stroške	A
se približa: »Zdaj pa	le	hitro, Drozeg!Drugače	A
tej ideji. Razlika je	le	v stopnjah, po katerih	A
jo še prineseš, boter,	le	potrpi!Porenta se odkritosrčno	A
svoj orakelj? - Nazadnje	le	določi:Tri partije naj	A
Stoparjem; vse drugo je	le	spremljevanje.	A
njena dota bi bila najbrž	le	potok v izsušeno morje	A
življenje se je mučil, pa je	le	še vedno globlje gazil	A
mogla; vidi, da vendar ni	le	zlobnost v njej, da je	A
obhaja. Pomirjen je,	le	tu in tam se mu potoči	A
ugibati. Mogoče je težava	le	v tem, da jih je preveč	A
pisatelja in če kje vidi	le	najmanjši migljaj ali	A
gričevnata, izstopajo	le	posamezni gorski hrbti	A
pomembne prometne poti, so	le	počasi prepredale to ozemlje	A
glasilih, je mogoče reči	le	to, da bomo na odgovor	A
zavite v časopisni papir.	Le	zavidamo lahko »stroki	A
prebranim zapisom ugovarjajo	le	ljudje, ki slovenskega	A
7 in Karantanci sta	le	dve od številnih poimenovanj	A
mogoče smiselno razvozlati	le	z uporabo slovenskega	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani