usmiljenje (474)

rok pokleka pred tebe in trka na tvoje srce ‒	usmiljenje.	Herman, vladar, usliši mu prošnjo, da tudi ti	A
GOSPA tiho: Proč pojdi! TONČEK Če te je	usmiljenje	proti meni v ta boršt pripeljalo- GOSPA Pojdi	A
spodobni Turki in Turkinje, ki kažejo do kristjanov	usmiljenje,	slišim, da turške ženske pravijo ujetim kristjankam	A
KLEMENT: Ne bo. Če se mi kaj gabi, potem je to	usmiljenje.	Če nima višjega smotra, ga ni škoda in ga ne	A
že kar preveč enolično. JOŽEF: Zdaj se je	usmiljenje	naselilo v moje srce.Vem, kako je to hudo.	A
Tu se spoznamo na bolezni. FRANC: In na	usmiljenje.	FELICITA: Lepo.	A
poslušajo. KARLINA Gospod Lešnik, imejte	usmiljenje!	KATARINA Nič, gospod Lešnik!	A
žalosten sem! Če ljubezni ni v tvojem srcu, je	usmiljenje...	Sédi, Nina, da bom položil roke na tvoja kolena	A
ki so obloženi in zapuščeni, spoznali njegovo	usmiljenje.	VSE SOSEDE: Blagor tebi!	A
Sem ž njo! FRIDRIH Imejte	usmiljenje!	HERMAN Pokažem ti usmiljenje!	A
. / . / stran 64 . / HERMAN Pokažem ti	usmiljenje!	Kje je ženska?	A
Smrt Evrope!	Usmiljenje!	Usmiljenje Gospod profesor, razumete življenje	A
Usmiljenje!	Usmiljenje	Gospod profesor, razumete življenje? Kons: NOVI	A
toliko skupim komaj za kvintal kostanja! Imejte	usmiljenje	z menoj!Pol tistega, kar pravite, menda zato	A
Tesnoba me je obhajala; oglašalo se je sočutje ali	usmiljenje,	ki mi ga je točno napovedal že mož v mestu;	A
potem dvignil svoj glas in povedal, da je božje	usmiljenje	neskončno, da morajo vse ženske najprej prositi	A
Haha! Požvižgam se na tako	usmiljenje.	In ko je bilo spovedi konec, mi je dal spovednik	A
»Smiliš se mi, da boš vedel.« »	Usmiljenje	je prav lepa čednost, V katekizmu je nekje celo	A
proti blatnemu zaselku. Zdaj je prišlo tudi že	usmiljenje	za tiste tri uboge duše, ki so pustile svoja	A
njemu, njemu in njej prizadejal toliko gorja.	Usmiljenje,	seveda, usmiljenje, zoper katero ni bilo krščanskega	A
prizadejal toliko gorja. Usmiljenje, seveda,	usmiljenje,	zoper katero ni bilo krščanskega ugovora, ki	A
treba ponižno sprejeti ali celo občudovati,	usmiljenje,	ki je sposobno odpuščati, a kaj more usmiljenje	A
usmiljenje, ki je sposobno odpuščati, a kaj more	usmiljenje	zoper divji nemir strašnega ljubosumja, jeze	A
je začela poljubljati. Potem je vstala, imej	usmiljenje,	je rekla, šla je po bregu do hiše in Windischu	A
skušnjavčev drob sporočilo, da se bo to dekle vdalo.	Usmiljenje	in poželenje, znana brata, se spogledujeta.	A
Neverjetno. V njem se je vzbudilo	usmiljenje	do samega sebe.Spoznal je, kaj je smrtni strah	A
Mana, očetu in meni.« . / . / stran 8 . / »	Usmiljenje	pa že takšno!« je dejala Mana in se obrnila	A
še poleno s seboj vzameš, ampak z otroki imej	usmiljenje!	« »Če ne kleče, se pa okoli ozirajo,« je dejala	A
hude želje in budil v tujih srcih ljubezen in	usmiljenje	zanje. Večerni hlad ga je predramil iz teh sanj	A
ali ni krivda tem večja, ki tepta pravico in	usmiljenje?	Oh, in on, kako je pravičen in nedolžen!	A
‒ je sedaj moja edina opora. Imejte z menoj	usmiljenje.	Pustite mi ga!	A
izgube dveh dragih bitij, je začutila do Minke	usmiljenje	in zaželela si je, da bi jo mogla potolažiti	A
‒ Jezus! Jezus!	Usmiljenje!	‒ je vzdihoval.‒ Odpusti!	A
zasmejita se, njegova siva leta ju presenečajo,	usmiljenje	imata z njim, ki mu prsi poljejo nemirno, in	A
da sem odklonila in se zahvalila za njihovo	usmiljenje	in bližino, češ da me doletava ob nadvse neugodni	A
Pogled na trpljenje svojih bratov rodi globoko	usmiljenje	in ljubezen do njih, to poznam po sebi.Toda	A
spomnim.« »Od človeških zakonov pričakujemo	usmiljenje	in upoštevanje razmer, dočim se nam zdi, da	A
ogorčenja oglasili v njem razlogi, ki so govorili za	usmiljenje.	Bolje je, če mu ljudje očitajo sentimentalnost	A
srečnejše kraje. Vaša razsodnost in dobrota, Vaše	usmiljenje	do zatiranih in preganjanih ljudi, vse to mi	A
bolest in ni mogla naprej. Sodnik je potrpel;	usmiljenje,	združeno z zanimanjem, se mu je bralo iz oči	A
ko je gledal njeno trpljenje, ga je prevzelo	usmiljenje	in ji je nemo pobožal upadlo lice. Skromen je	A
bilá še nekdaj kakor Irena. Dvignila je roko,	usmiljenje	se je budilo, pobožala je trpeče Irenino lice	A
despota, za katerega je ustvarjena!« »Božje	usmiljenje	je neizmerno, da mi je dalo táko despojno.	A
»V Bizanc? Tunjuš? O, o,	usmiljenje	‒ otmi me iz njegove roke!Sicer se umorim, preden	A
Privlekli so ga pred Iztoka. »	Usmiljenje!	« je zaječal Azbad, ko je dvignil s krvjo zalite	A
pogledu nanj je zaplalo v dečkovi duši neskončno	usmiljenje	in na lici so mu pripolzele vroče solze sočutja	A
dobrotnik, če bi ji on mogel izkazovati svoje	usmiljenje.	Saj bi bil na ta način premamil notranjega sodnika	A
rešil Stropnice, če bi prišel k vam moledovat za	usmiljenje.	Pa nisem, upiralo se mi je.	A
požene nazaj v temo nezavesti. Lovreka prevzema	usmiljenje,	ko zre to igro strašnih občutkov, ki se zrcali	A
takrat bodi ljubezen med nami in krščansko	usmiljenje!	« Rekel je in je šel.	A
krivico, ko je še niste občutili? Bog z vami in	usmiljenje	njegovo!« »Padel je Jernej, na tla se	A
očitno imenovali mojega imena ...“ Zabolelo me je	usmiljenje,	ko sem videl njegov široki, bolnozatekli obraz	A
gledale oči, deleče vsemu svetu oproščenje in	usmiljenje.	Ampak v tistem trenutku, ko je prestopil	A
sključen, kakor da bi se bal udarcev. ”Čemu	usmiljenje,	koga bi se usmilil?“ je izpregovoril Damjan	A
je izpregovoril Damjan tiho. ”Božja stvar je	usmiljenje,	ne moja!Sodnik nisem in nisem prišel sodit!	A
bil plamen njenih oči, že se je dramilo v njem	usmiljenje	in odrešenje.Ali ganil se ni moj gost, moj sodnik	A
roko; na njenih ustnicah se je prikazalo čudno	usmiljenje,	kakor od grenkobe obsenčeno. ”Čemu jokaš	A
Vse njegovo brezmiselno kvasanje je bilo samo	usmiljenje.	Mislil si je: navsezadnje bo le spoznal, kako	A
nadaljuje I. C. 11. majnika Ljudje, če imate	usmiljenje	z menoj, poslušajte me! Sam ne vem, ali sanjam	A
”Res, Marica! --	Usmiljenje	je v njenih očeh, morda je govorila resnico	A
vrabci, ranjeni vrabci -- čemu jim vesoljno	usmiljenje?	“ Pogledala ga je; tudi v tem dolgem pogledu	A
morda se premisli, morda se vzbudi nenadoma	usmiljenje	v njegovem srcu!-- Pogledal je, nato je šel	A
nezgode, kakor ponižna prošnja za milost in	usmiljenje.	Grob ni bil daleč, dvajset korakov morda	A
neusmiljena je tvoja ljubezen, tako brezsrčno tvoje	usmiljenje:	daj mi, mlademu, koprnenja polnemu, da se napotim	A
bi vedela, da je pozdrav iz usmiljenja - in	usmiljenje	ni drugega nič nego jecljajoče kesanje slabotnih	A
moje bolesti - in da je v njenem pozdravu samo	usmiljenje;	željan sem ga kakor ljubezni!Tudi takrat je	A
blagoslovljeno prst, dokler ga ni premagalo mehkega srca	usmiljenje.	“ Oddahnil si je dacar in je izpraznil kozarec	A
ali blagruje. In da je torej zafračkano vsako	usmiljenje	z menoj, ker nobenega upanja ni več, da bi se	A
je takoj odgovoril: ”Lepa reč je krščansko	usmiljenje	in še lepša reč je ljubezen do bližnjega.Ampak	A
sosedom razbojnikom, kaj se pravi krščansko	usmiljenje!	“ Šla sta in sta sklicala občane; pa sta jim	A
»Zakaj?«	Usmiljenje	do njega in neizrečena lastna bridkost sta se	A
rahlo dušo in boječo nrav, čutila nekako globoko	usmiljenje	z njim.To usmiljenje je skozi te čase pridobivalo	A
čutila nekako globoko usmiljenje z njim. To	usmiljenje	je skozi te čase pridobivalo v Anici čisto izrazito	A
poslednje moči. »Mati,« je ječala skoro, »imejte	usmiljenje.	Žal mi je, grdo sem storila.	A
z glavo med rože naslonjeno mrtev. In žarko	usmiljenje	se je je polastilo do pokojnega.Tedaj ji je	A
Nikoli je nisi ljubila, zakaj bi hlinila sedaj	usmiljenje?	Ali si sicer imela usmiljenje?	A
hlinila sedaj usmiljenje? Ali si sicer imela	usmiljenje?	Kdo jo je črnil pri možu?	A
Le pojdi!« »Imej	usmiljenje,	zbolela je!« je prosil mož. »Jutri pojde	A
polusanjah spomnila Mohorajke, in neskončno	usmiljenje	do nje jo je objelo. »Oh,« je dejala, »če bi	A
Skoro na glas je govoril: »Katra, imej	usmiljenje	z dekletom.«Istočasno se mu je stisnila pest	A
Istočasno se mu je stisnila pest. »	Usmiljenje!	« se je nasmehnil. »Zato, da bi jo mučila, si	A
Prav nad oko mu je sedla ena. Neizrečeno	usmiljenje	je napolnjevalo mater, videčo otrokovo spačeno	A
gospodov 6 grajski vojak 7 čuvaj 8 trgovec 9	usmiljenje	hočem, ne daritve dekle, Katarine, deklice,	A
Zanesi, Gospod!« je prosil tedaj vikar. Neskončno	usmiljenje	mu je napolnilo srce. Kakor na dlani je občutil	A
žrtev, da ne smem v lastno cerkev, naj bo za	usmiljenje,	ki si ga imel z menoj in me ni tvoja strela	A
korakal skozi spavajoče vasi. Neskončna ljubezen,	usmiljenje	ga je obšlo do vseh teh ljudi, ki spijo in še	A
nas hiti snemat iz nastavljenih zank, Tvoje	usmiljenje,	ki mora kakor vesoljni potop teči vsako uro	A
Nedolžnega človeka sem ubil!« »Zaupaj v božje	usmiljenje,	« uči redovnik. »Pa še enkrat zamiži,« kliče	A
preden so ga zmogli na kolena. »Misericordia ‒	usmiljenje!	« je odskočil plaho redovnik. Rabelj je zaklel	A
mojo! »Tone od Soče je!« zaviknil sem, in	usmiljenje	mi je raztopilo dušo, da sem se hotel razjokati	A
Otroke imata!« »Vodilo te je	usmiljenje!	To te opravičuje!	A
ubožčki in Bogu je prijetno, ako imamo ženske	usmiljenje	ž njimi!To usmiljenje se nam bo v nebesih bogato	A
prijetno, ako imamo ženske usmiljenje ž njimi! To	usmiljenje	se nam bo v nebesih bogato plačevalo!Verjemi	A
zelo smilil. Pri ženski je to vsekdar nevarno:	usmiljenje	je navadno koreninica, iz katere požene ljubezen	A
Petrarkova Lavra!« Dodal je sarkastno: »Imej vendar	usmiljenje	z amienskim korarjem!Če tako govoriš, se ti	A
reči moram, da vaš govor ni tak, da bi vzbujal	usmiljenje	in dobrotljivost!Toda moje srce je mehko, in	A
srečen! Pomislite, gospodje, vse to in imejte	usmiljenje	z menoj! Ves ta čas mi je pred temno dušo sijalo	A
menil, da je ljubezen, bilo je morebiti samo ‒	usmiljenje!	»Gospod Lesovéj,« dejala je nato, »midva sva	A
neznatno kepico za božje plačilo, ker je imel	usmiljenje	z mano, ko mi je bila usekana tako težka rana	A
ne nakopal na naše pošteno ime in da naj ima	usmiljenje	z nedolžnimi, ki so pod to streho zvesti katoliški	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani