Privlekli so ga pred Iztoka. »Usmiljenje!« je zaječal Azbad, ko je dvignil s krvjo zalite oči in zagledal pred seboj tistega, katerega je privezal k jaslim na povelje nje, ki je sedaj njega pognala v smrt. Zaklopil je oči, zaškrtal z zobmi in šepetaje izustil: »Prekleta ‒ Teodora!« Iztoka je stresla mrzlica.