‒ Te se Ponižen ni tolikanj bal, prepričan, da je Bog bolj usmi ljen kot ljudje; kazen se mu bo morda celo zaračunala za zadoščenje. Poprosil pa bo ljubega Boga, naj mu dovoli, da bo kot dober varuh vodil svoje uboge otroke po poti življenja, jih navdajal z dobrimi mislimi, odganjal hude želje in budil v tujih srcih ljubezen in usmiljenje zanje. Večerni hlad ga je predramil iz teh sanj in mu zbudil misel, da se mora posloviti od svojih dragih.