uho (2.882)

dobro načelo v vladanju: Nikoli ne poslušaj na	uho,	na katero ti ravno govorijo. HERMAN MLAJŠI	A
tam Horacija ali pa ti Sokratov dajmonijon na	uho	šepeta, da je menih na svetu nepotrebno bitje	A
Aron se priklanja živo. Tako, zdaj stopi sem,	uho	nastavi. Jošt šepeče Aronu na uho.	A
stopi sem, uho nastavi. Jošt šepeče Aronu na	uho.	Torej nocoj ‒ in pripravi na to Marino.	A
To je za tvojo pokorščino! Dá Matičku eno za	uho.	MATIČEK Ha!	A
Tega fanta jaz ne zastopim! Dam mu eno za	uho	in on se smeje. MATIČEK na stran: Mara on	A
Dvorezna sekira. Vsaka sekira ima ostrino, lice,	uho	in teme; dvorezna sekira ima vse dvojno, torej	A
posluša pri vratih. Vrne se k steni in pritisne	uho	k zidu.Nalahno začne trkati.	A
razločno trkanje. Dedal plane k cevi in pritisne	uho	nanjo. DEDAL posluša in črkuje: S-i	A
spiralnega labirinta ... Sekira ima ostrino, lice,	uho,	teme ... dvorezna sekira ima vse dvojno ...	A
ampak je tudi ... organ naših čustev, kot je	uho	organ sluha ... še pasje srce, ne samo človeško	A
da nadvojvodi in mu ob tem nekaj zašepeta v	uho.	Potem gre.	A
naglo odide. Gregor nekaj šepeta Milki na	uho.	KLEMENT Gregorju: V strokovnih diskusijah	A
Mimogrede: kaj pa si šepetal zali Milki na	uho?	GREGOR: Glej, glej.	A
Kot morje ... Nekdo nekemu dekletu šepeta na	uho	omamne besede.Lepo je tam ...	A
prvo vrsto, k Turjaškemu. Nekaj mu šepne na	uho.	Turjaški stopi korak proč.	A
(nagne se k Ljubici, pokaže ji naj primakne	uho	k njegovim ustnam, šepeta): . . . oviti smo	A
Emerik se skloni k Chopinu, ki mu nekaj šepne na	uho.	EMERIK: Chopin . . . Federico Chopin: Veliki	A
Še eno tako zini, pa ti jo prikopljem za	uho,	da ti bo štirinajst dni zvenelo po njem. MARTIN	A
neživega. Oko še čuva izseke njegovih kretenj,	uho	še lovi nihaje glasu. In spomini, vsak dan	A
falot, jaz te bom! Prime Franceljna nalahko za	uho,	Francelj se smeje. PEPČEK: Je rekel, da	A
je bele vlačuge črno okó; prestrelila mu je	uho	zaljubljena pesemca; puščica slepega strelca	A
kdo me tukaj. Lezi tjá pod oni brest, déni	uho	na zemljo, votlo in razrahljeno od grobov, in	A
bolj prav. JOŽE Tjale k linici pa prislonim	uho,	da bom ujel, kako zna lagati. MENTEJ Pa pazite	A
odstavita leseno peč, pograbita Kokalja vsak za eno	uho	in ga tirata na sredo izbice). KOKALJ (kriči	A
zame opasno postaja; moram stari Vrzi nekaj na	uho	nesti.Odide tiho skozi srednja vrata.	A
hrepeneč, ki videlo ga ni oko, ki ni ga slišalo	uho,	ki v srcu klilo ni človeškem. O blaženstvu,	A
videle niso nebeškega sonca, sladkih ni čulo	uho	melodij. V moje srce se iz nežnega loka ostro	A
človeka sitna zaletiš, z oči na nos, z nosú v	uho	brenčiš, naposled še v glavó, v glavó mi zajdeš	A
lahki zefiri, otroci prostosti. Živi krilatci v	uho	meni lijejo svoje skrivnosti, ljubavne norosti	A
mož mu je dal po hrbtišču dve gorki in dve za	uho.	Res je pel Res je pel sonete in balade in	A
njim, ker ni ga nazaj. In pravili so si tam na	uho,	kje, de so ga najdli in kako. Ko godec skrivnost	A
strah ... ... pretakajo vino in besede ... ... rijejo v	uho	(strigalice, žalostne matere) ... Izrečem jih	A
neponovljiv (Jazus) ... Vem, da imam oči, ki vidijo,	uho,	ki sliši, kožo, ki čuti ... Vem, da so oni prav	A
kipé! kaj veseli zvoki lepe pesmi tuje! Le	uho	jim včasih rado prisluškuje, a jih ne razume	A
Kako se drevje tiho pomenkuje!	Uho	drhtenju listja prisluškuje. Vesele moje misli	A
. /\ .. stran 80 . \/ toplo, tiho zatrdi na	uho	pod belimi lasmi: Kmalu se bom vrnil, ljuba	A
pa v duri počutkov jih deni. Odprto navadno	uho	in oko, a usta zaprta mi nôsi, če treba, odpri	A
in se koj zabubiš v čakanje da te ugriznem za	uho	Potlej tkeva svilnato mračje Daj da zadenem	A
in s čevljem pobrskala v zemljo in pritisnila	uho	na jesen Stojim na bregu in se zavedam Zaprem	A
stran 74 . / nina nana / prosim dihaj mi v	uho	/ nina nana / / Nina nana.Zadnja pesmica je	A
rosne gantarje noči. Od živih sveč kaplja v	uho,	po bradi. Razpravljenega biča do krvi.	A
Se že v človekojedine poseda, kdor je priroč,	uho	povoj v navadi. Zažlebi vame se, kot mu srce	A
moža pod pazduho in mu šepetala ne vem kaj v	uho.	Brez obotavljanja je šel z njo skozi vrata.	A
dekle s tisoč tedni na stran in ji zašepetal na	uho:	»Držite se očeta in matere, kakor veli večna	A
pa se ga oklene krog komolca in mu šepne na	uho:	»Oče, Janez je za skednjem s Katro.	A
Nagne se docela k njemu in mu pošepeče na	uho:	»Jaz se oženim, Rebec... in priženim,	A
pa je rekel: »Ni slišati vlaka.« In obrnil je	uho	proti progi. »Dokler nismo na mestu, ga niti	A
po sredi klopi. Potem je prijela za njegovo	uho	in rekla: »Nadaljuj!« On pa ni znal naprej in	A
potem še rekla učiteljica in prijela ranjenca za	uho,	da se je slon režal, ker ga je takó peljala	A
rekel in šel sém pa tja pred klopmi in vlekel	uho	za sabo.»Nočem.«	A
nji, ker zdaj vleče Julko za desno in za levo	uho	hkrati in jo odriva in stresa, da niti ne vé	A
Pritihotapila se je k materinim durim, nastavljala	uho	h kljuki, a nič ni bilo slišati.Gotova je bila	A
prijela za kljuko in počasi odprla, vtaknila je	uho	v režo.Mati je dihala, čisto rahlo dihala.	A
ljudi. Vendar vem, da sem pravkar vlekel na	uho	njihove zadušene vzklike, vnaprej pripravljen	A
da se mu je kolcnilo, pogoltnilo skopo slino,	uho	pa ni več slišalo tuljenja psov na trebuhu črne	A
bi poslušal brnenje stroja, in vlekel sem na	uho	pogovore bolničarjev, da me ne bi ujel val zmrvljenega	A
obenem pa se je kolona že uvrščala in moje	uho	je moralo biti trdo in pustiti je moralo, da	A
njegovih ustih kakor planinec, ki je prislonil	uho	k robu prepada, potem ko mu je ta pogoltnil	A
Hkrati pa se je sklonil k Robertu in mu šepnil na	uho,	takó da se je Robert zahihital.Da, kljub mrakotnemu	A
je bilo videti, da se je ime vendar ujelo v	uho,	ki je bilo polno oddaljenega brnenja večnosti	A
je zleknila v suho travo in prislonila levo	uho	k tlom. »Jaz moram slišati, kako bo bobnelo	A
vzkliknila. Nato je še krepkeje pritisnila	uho	k zemlji. »Kako čudovito grmí.«	A
tako, da nihče ne opazi, kako skrbno vleče na	uho;	ko pa se pogovarja, jo žene slepa, vase zabubana	A
čas in nič se ni oglasila. A najbrž vleče na	uho	vse od kraja, si je rekel. Luciana pa se je	A
bila, in Luciana je stekla k njim, nastavila je	uho	nanje in poslušala.S sklonjeno glavo je bila	A
Tudi klepanje kose je utihnilo.	Uho	je čakalo. »Nemara pa je bil samo prisluh	A
»Eh, le zakaj naj bi bilo čudno! Še moje	uho	je komaj ujelo zvok, kako naj bi ga ujelo kosmato	A
komaj ujelo zvok, kako naj bi ga ujelo kosmato	uho	starega kmeta!...Kaj pa Tihi dol?	A
že privadil,« je mirno zategnil. »Saj veste,	uho	se počasi privadi...Ali pa je nemara že naglušen	A
cigareto. Zastrmel se je v strop in vlekel na	uho	enakomerni šum nočne tišine.V sobo je priletel	A
srbele dlani, da bi Cestarja najrajši česnil za	uho.	Tega človeka ni nikdar mogel.	A
vodi. „Teci!" mu še v isti sekundi udari na	uho.	„Teci!"	A
Teci! Teci!" mu šepeta na	uho.	Tako blizu mu šepeta, da čuti celo dih znanih	A
jelševje. „Teci!" mu zdaj spet udari glas na	uho.	In Dragič se požene z vsemi silami.	A
kakor bi oživel, in spet je udarilo na moje	uho	njegovo votlo klopotanje: »Klop -- klop	A
dlan mojo otroško glavo in mi je šepetala na	uho	neskončno dolgo pravljico o dobri materi, ki	A
je pohodila, potem pa je Jerico pograbila za	uho	in jo potisnila k tlom.Revica je med ihtenjem	A
telesu zmleli v prah, pa jo je spet zgrabila za	uho	in jo potisnila k tlom.Jerica se je zrušila	A
sladkobno vzkliknil Modrijan in me prijel za	uho.	»Le počakaj, le počakaj!«	A
Za mojim hrbtom je nekaj škrtnilo. Moje	uho	je takoj spoznalo šum.Ozrl sem se in se zamaknil	A
komaj slišno šelestenje vrb, hkrati pa vleče na	uho	še vse tiste čudne nočne šume, ki se porajajo	A
Konec! ... - mi je v brneči tišini udaril na	uho	moj lastni zlomljeni glas.In tedaj sem začutil	A
ki seveda niso bile zmeraj za moje otroško	uho,	a vendar se še danes spominjam marsikatere življenjske	A
in prašiče, lovili vojne begunce in vlekli na	uho	sleherno besedo, vojaki pa so jih gledali kakor	A
korak bliže, me s palcem in kazalcem vščipnil za	uho,	trdo kakor s kleščami, ter z grozljivim glasom	A
grmovjem, se je nagnila in mi zašepetala na	uho:	»Veš...	A
vse vedo,« je strahoma zašepetal Ernestu v	uho.	»Kaj vedo?«	A
za jajca. Vse te stvari so prišle počasi na	uho	tudi farovški kuharici, ki je bila ženska dolgega	A
»Kje laja?« Dal si je roko za	uho	in prisluhnil.»Ravniški Sultan je,« je rekel	A
kosi, ali je kosa udarila ob kamen, toda moje	uho	je nenadoma zaslišalo zelo glasno, votlo klopotanje	A
požugal in strmečemu dekanu nekaj pošepnil na	uho.	Dekan se je nasmehnil in prikimal.	A
tako je vselej, kadar mu je kdo kaj zabučal v	uho,	ponavljal eno in isto: »Da, na pomlad	A
zmeraj pričakuje. Kadar mu kdo kaj zatuli v	uho,	se nasmehne in prikima:Seveda, zdaj pa pride	A
»Bom! Bom!« mu kriči Stane na	uho	in mu veselo stiska roko. Zavoglarju	A
vojaka. »Ali jo še poznate?« mu Tone zavpije na	uho.	»Še!	A
kaj takšnega, kar še ni bilo za moje otroško	uho.	Spominjam se nekega poletnega jutra	A
se otožno zamaknil v svojo mladost. Njegovo	uho	je z veseljem požiralo znano prhanje žage, nos	A
je s tako silo iztulil svojo žalost v njeno	uho,	ki je bilo poraslo z belim puhom, da mu je vsa	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani