uho (601-700)

megleno in, ko mu je Lovšev Boštjan šepnil na	uho:	»Dobro, dobro se vedeš, prijatelj!«, niti čul	A
in marsikateri izraz ji je sedaj zazvenel na	uho,	ki ji je bil že izginil iz spomina.Da bi bila	A
pri sosednji mizi usnjarica svojemu možu na	uho.	Ta ni imel časa do odgovora, kajti rediteljev	A
novem letu čestital!« šepne Hrast Milici na	uho.	»Zakaj?	A
šepnil je davkarski nadzornik sosedu pl. Rudi na	uho.	Ta ni izpremenil lica, kakor bi ne umel, kaj	A
in tu se mu je zdelo zopet, da mu zveni na	uho	zapeljivi glas: »Obiščite nas vendar!« Zveneli	A
Koncipistu so donele sicer mnogokrat enake opazke na	uho	in ne smemo trditi, da bi mu bile neprijetne	A
je ves čas molčeč sedel poleg nje, nekaj na	uho.	Ona takoj vstane in migne koncipistu, naj ide	A
zopet graščak. Naposled je pošepnila Korenu na	uho,	čeravno brez potrebe, ker nikjer ni bilo videti	A
salonu, kadar mu je udaril nje zvonki glas na	uho.	Videl je tudi pri taki priliki, da je prinesel	A
najmanj pričakujemo, stopijo nam pred oko in na	uho	nam zvene nekdanji znani in, kakor smo sami	A
sta duhteli v kozarcu vode oni vijolici in na	uho	mu je zvenel vedno glas: »To bodete od Nemke	A
je plesal z njeno Marico; le-ta ji šepne na	uho:	»Doktor nas pa nocoj čisto pozablja in zanemarja	A
besede Boletove soproge so mu donele še vedno na	uho.	Ta mož po svojem očetu, na pol kmetskem bogatašu	A
to mu je bolj glasno, bolj trdo udarilo na	uho	nego »pustite jo Medenu«. Stisnil je ustni,	A
Kolikor zmoremo!« pravi Hrast. Obema je donelo na	uho	drdranje Boletovega voza po nerodnem, razbokanem	A
Hrastu je zadonel ta glas tako zapeljivo na	uho,	da se je obrnil zopet k deklici; pa ona ni dvignila	A
ko so ji donele te skoro šepetane besede na	uho,	toda proč iti, bežati ni mogla. Usedla se je	A
podlih dovtipov, katere sta šepnila Medenu na	uho.	Le-ta jih je sprejel z zadovoljnim smehom.	A
sedel starikav obilen mož in pazno pritiskal	uho	na luknjo v leseni steni, da je ujel vsako besedo	A
le Ivaničev kričeči glas bil mu je vedno na	uho.	Zdelo se mu je, da naziva oni eno gospa »baronico	A
tresel, a tem melodiozneje je zvenel sodniku v	uho;	to je bil znani ljubki glas, katerega je bil	A
simpatij. Učitelj je poštarju zadovoljno šepnil na	uho,	toda oprezno in tako tiho, da ga je poštar komaj	A
novica je udarila poslušalcem siloviteje na	uho	nego evangelij o poslednji sodbi; vse je bilo	A
hudomušnemu sosedu je vrgel debelo psovko v	uho,	da jo je slišal samo ta, a mož‐doktor je imel	A
slast te nepoštene ljubezni, vleče vedno na	uho,	ali se ne čuje morda zopet korak na stopnicah	A
nocoj pridem po msemenjl!« šepnil ji je na	uho.	Povesila je oči, a odgovorila ni.	A
Tudi glasen smeh, ki mu je zazvenel zdajci na	uho,	ni ga motil, akoprav je takoj spoznal, da je	A
zaihtela. Mati je sosedu Češku pošepetala nekaj na	uho.	Nekoliko časa pozneje je Češek zopet odprl usta	A
stezico, ko mu udari klopot konjskih kopit na	uho.	Obrnivši se, ugleda za seboj jezdeca v gosposki	A
slovenski glasi, kateri so udarili poslušalcu na	uho.	Dvignilo ga je kvišku, kakor bi hotel mejo preskočiti	A
zgodnje sadje. Zveneli so ji ti glasovi na	uho,	a dozdevalo se ji je, da ji šumi le glas in	A
nepričakovani odgovor, koji mu je melodiozno donel na	uho;	in ko je čul imenovati svoje ime, dospelo je	A
zadoni sonoren glas od onkraj vrta na njeno	uho,	pri katerega donenju se je zganila drobna baronica	A
ter dozdevalo se mu je, kakor bi mu donele na	uho	tihe, mehke besede, rečene nekdaj prej: »Ko	A
nje; mehko mu je donel njen simpatični glas na	uho	in globoko se mu je vtisnil njen govor.Takega	A
vesoljnega sveta gorje«, ki »molče trobenta na	uho«	, kako minljivo je vse, oj vse; mladost, veselje	A
globoko zazeva in ko mu tam od doma sem zadoni na	uho	glasni »kikiriki« domačega petelina ‒ tedaj	A
nosil lahek veter v sobo, zvenelo je Miklavžu na	uho.	Čez nekoliko časa je bolnik vnovič mignil krčmarju	A
stopila k staremu Brnotu in šepnila mu nekaj na	uho.	»Takoj pridem,« dejal je oni, »pa ti ostani	A
vratom. »Saj vem, da poslušaš; le vleci na	uho!	« mrmral je in iz globokega žepa, všitega v telovnik	A
njim; toda zaklenil ni, nego le pazno vlekel na	uho,	ali oni odhaja. Ko ni bilo več čuti stopinje	A
bil tvoj brat!« vzkliknil je eden Topolščaku v	uho.	»V hlev ga vleci!	A
na cesto kakih trideset korakov od hiše in na	uho	mu zašepeče glas nevidne osebe: »Dalje ne moremo	A
pokazanega igralca za rame. Ta mi zašepeče na	uho,	naj primem drugega.Jaz pa ‒ v popolni zavesti	A
dečku, ki je pritekel na žvižg, nekaj šepne na	uho	in ga pošlje skozi velika vrata v vas. Vratar	A
Abadon med duha in Samorada ter šepne temu na	uho:	»Najprej se spomni sodbe svoje in Cvetanine	A
obstal v teku in da mu prijeten glas šepeče na	uho:	»Takoj ugledaš Cvetano prosto, zdravo in veselo	A
obroču, ali prestreže ga svarilec, ki mu šepne na	uho:	»Odreci se! Skrajni trenutek je!«	A
je zvonjenje neubrano in turobno mi bije na	uho.	Po starodavnih zložnih stopnicah, ki peljejo	A
da bo molčala kakor zemlja, ji Grm pove na	uho,	da bo odslej vsak kmet, ki ima celo kmetijo	A
blejsko mater. Ta mu nekaj porogljivo zašepeče na	uho,	in deček skoči na cesto ter zakliče: »Stric	A
trepetala čudežna svetloba in ga utrujala, na	uho	pa mu je udarjala prošnja: »Lovrè, nikar!«	A
podira!« je šepnil najemnik svojemu sosedu na	uho.	Zaječalo je, zahreščalo in počilo, kakor da	A
šepetali starci nekaj skrivnostnega drug drugemu na	uho.	Nato so se začele zbirati posamezne gruče ljudi	A
Kastorja. Kakor da bi strele grom zadel na njeno	uho,	odskoči kvišku in pogleda skozi grmičje na plano	A
hrušč iz Serajnikove hiše. Tudi na Almirino	uho	so udarjali mični glasovi srebrnih strun in	A
Strašen jok in stok udari v hipu Almiri na	uho.	Vsa svatovska družba zbeži kakor brezupna iz	A
« zašepeta skrivnostno Štefan prijatelju na	uho.	Mirko pomaja z ramama in huda slutnja	A
glas, ki je tožno udarjal iz prepada na njeno	uho:	»Almira, Almira!	A
Ondi postoji ter posluša. Na	uho	ji udarjajo mični glasovi srebrnih strun, vrisk	A
kakor da bi mu donel glas njegove mrtve žene na	uho.	Tudi Almira se strese na vsem životu	A
SKALAH 114 DUH VODE 116 JUTRANJE OČI 118 MORSKO	UHO	120 DO ZAPUNTELA 122 OB DOTIKU Ob dotiku	A
umira s soncem. . / . / stran 120 . / MORSKO	UHO	S Katjo nabirava školjke. V lupinah je biserna	A
je nora na bisere ... Zagledava se v morsko	uho	in občudujeva valovanje barv. Kot kričeč ogenj	A
Vsa polna sva mavričnih barv.	Uho	tiho posluša, midva pa vedno glasneje hrepeniva	A
pogovore kdaj nesel gospodu Mirodolskemu na	uho;	prehudo bi bili žalili dobrega moža. Vrt pred	A
videli stari junaki trojanski, šepetali so si na	uho:	Vredna je krvave vojské!Tako poročamo tudi mi	A
kateri so mi, in časi prav neprijetno, bili na	uho,	to se mi ne zdi pravično.Klas ni najboljši,	A
nekoliko vaših vmes; po pravici moram reči, da moje	uho	ne loči ptičjega petja; meni se glasi vse enako	A
Stikale so pogosto glave in šepetale si na	uho:	»Veš, Barba, saj ne, da bi človek kaj napačnega	A
Počasi se zopet zavé; komaj si dihati upa; na	uho	vleče, kaj se govori onkraj seče; prestregla	A
je dal otrok malo za lase potegniti ali pa za	uho,	nič ga ni bolelo; možiček je vselej to robato	A
za vse odgovoren. Res, dobro oko je imel in	uho,	ali kaj to, ker noge ne morejo biti tu in tam	A
seznanila z Rosano, pa ji je že pošepetala na	uho	in namignila, kaj bi bilo dobro.Dekletce pa	A
očesa nisem zatisnila, ves čas sem vlekla na	uho,	ali še dišeš.Komaj si se ganila, že sem bila	A
pleše okrog Sultana, laja in bevka, vleče ga za	uho,	zaganja se nanj; a vse zastonj.Nekoliko kratov	A
hrupu in šumu, svitu in blisku, ki je toliko za	uho	in oko, a nič za srce ‒ verúj mi, tu sem se	A
bo ljubil nikoli druge; veselo je pilo njeno	uho	sladke glase, ali srce jih ni verjelo.Ko sloni	A
srečen poleg cvetoče neveste, ter mu pošepeta na	uho,	da je vné mož, ki hoče govoriti z njim.Pač je	A
Afrika ponosni Franciji, in prijetno mi bije na	uho	sladko šepetanje krasnih dveh vodnjakov, ki	A
Hotel sem iti, stisniti se mirno v kot pa	uho	in srce odpreti večno mladim blaženim glasom	A
njem. Prijetna godba, ne preglasna, bolj za	uho	kakor za srce, budi življenje in gibanje v drobnih	A
Ali je mogoče? Ali me ne vara pijano	uho?	O doni, doni, stara znanka, božaj mi srce, mehko	A
vežejo. Znan glas mi bije iz tvojega pisma na	uho,	ali ne budi mi kakor nekdaj v srcu sorodnega	A
bolečine. Pograbil je vsakega, kogar je tepel, za	uho	ali za nos in ga vlekel v grajsko klet ter ga	A
graščakov. Marsikatero je vščipnil v lice ali v	uho	in jo povabil k sebi v klet ali v zidanico ter	A
od katerega je zardelo marsikatero tlačansko	uho.	Na enem pripletu je, visela svinčena kepica.	A
je zgodovina ohranila. Ko je pohrustal sedmo	uho,	je vprašal Sidonijo, če jima je podaril Bog	A
Jera se je pritisnila k nji in ji zašepetala na	uho:	»Viš, zato, ker sta si ta Hrovat, o katerem	A
pravici strah in brigo. Le prepogostoma ji grme na	uho	odurni glasovi: »Prekleti škric, se ne pobereš	A
je doletela tako izdatna zaušnica, da na eno	uho	ni nikoli več slišala in so jo na tisti strani	A
dobro mahajo, nič ne de, če mu odtrgajo tudi	uho.	Rus je zdaj vedel, kaj ga čaka, bil je pripravljen	A
Naj bo! Piši me v	uho,	baba, toda polič ga nesem s sabo.« Avša odide	A
peč. Fanta, ki ga je bil ujel, je prijel za	uho,	in uho se je speklo precej.Ko je fant odskočil	A
Fanta, ki ga je bil ujel, je prijel za uho, in	uho	se je speklo precej.Ko je fant odskočil, je	A
svetost, mlajši pa so mi zašepetali dostikrat na	uho:	𠆪li nimaš nič Kavurjev?’‒	A
zaupljivega Mahačka. Skušnjavec mi je šepetal celo na	uho,	da bi se dalo morda tudi kaj ukrasti, brez strahu	A
jaz mu napijem, prišedši k meni, mi šepeta na	uho:	»Mi smo žalostni svatje, bi smeli iti k poroki	A
gostje je sedel večkrat za mizo pa si nataknil na	uho	gospodarjevo kapo, v gobec dejal kosec smotke	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani