uho (201-300)

prav čutiti je bilo, kako otrpli vlečejo na	uho	in se vse bolj bojijo. Aj! je rekla.	A
najbližje. Z našim hodi? ga je povprašal v	uho.	S kakim Ciganom?	A
vsaj zvečer zagotovo prikazal. Vlekel je na	uho,	če je kdorkoli jel kaj o tem, kar so si nazadnje	A
se je kljub bolečinam dvignil in prislonil	uho	k njenemu temnemu obrazu. Najprej so bili v	A
ni niti slišal. Ko pa mu je končno le seglo v	uho	in je torej nekako doumel, da mu želim v resnici	A
mogoče predvideti, me je toplo poljubila na	uho.	Zato pa me je najverjetneje tudi tako zelo strah	A
objel. Pa saj se bo izšlo, sem ji šepnil v	uho.	Boš videla, da bo, sem se dotaknil z nosom njenih	A
solzah imam za sabo, verjemi, sem ji zašepetal v	uho,	ki je rdeče gorelo. Začela se je, ko je šla	A
bodi dan, ko sem mu prinesel to bedarijo na	uho.	Batistuta, ki je zaradi mojstrove obsedenosti	A
razpregati po njej, zdaj to zdaj drugo njeno	uho	zaobjema z usti, odrivajoč pramene las z rokami	A
pramene las z rokami, sesa ušesna mešička, celo	uho	si dene v usta in ga z jezikom omehčava, dolbe	A
nohtovimi bodljaji in praskljaji razpihuje žganje.	Uho	položi na bradavični kolobar, uho nasadi na	A
razpihuje žganje. Uho položi na bradavični kolobar,	uho	nasadi na bradavico in sliši udarjanje od daleč	A
bradavico in sliši udarjanje od daleč v slušalki,	uho	pritisne na trebuh, ga preklada po trebuhu:	A
tudi odpustili, Malharju je tako rekoč odsekal	uho,	mi pa smo ga ozdravili, brez ušesa ne more biti	A
njega in uhelj ne more biti brez Malharja, kajti	uho	brez Malharja ni uho in Malhar brez uhlja ni	A
biti brez Malharja, kajti uho brez Malharja ni	uho	in Malhar brez uhlja ni Malhar, vsaka stvar	A
poskočnico. Dobrépoljci se ustavijo in vlečejo na	uho,	kaj ti bo.Hitro jim zabása (debelo grlo je imel	A
jeziku in videl sem, kako so prosti ljudje na	uho	vlekli in kazali, da jim je všeč. Skorajda	A
možu prosjaku samem, kateremu je zmerom kaj na	uho	pripovedovala, kar je tudi vedel spodobno čislati	A
pogubljeno pest in ubogega svetnika tako za	uho	poči, da je tri sonca videl in da so mu svetle	A
vem, da jih nosi človek, neprijetno doni na	uho.	« »Vsega se treba navaditi.	A
Stopil je bliže in prijel onega paglavca za	uho,	rekoč: »Si razumel?Črvov in žab prinesite!	A
nagibal, hoteč ji pošepetati kaj prijetnega na	uho.	Krčevito in strastno ga je držala za roko, zroč	A
koncu kotanje je zopet udarjal hrum na njegovo	uho.	Kakor grive belih skakunov, ki dirjajo preko	A
seboj je zaslišal votlo donenje. Vlekel je na	uho.	V enakomernih udarcih so padale težke sekire	A
takrat malo na stran in mu je takšnih povedal v	uho	in na glas ‒« Katica se je zopet ozrla, a onih	A
turbanom, čigar zamazani konec je koketno visel čez	uho.	Gnal je pred seboj konjiča, natovorjenega z drvi	A
je švrknil z jahalsko paličico Bošnjaka čez	uho,	prikrito s turbanovim koncem.Oni se je zganil	A
turbanovim koncem. Oni se je zganil, pokril z roko	uho	ter zavpil: »Jao meni, care čestiti!«Boječe	A
trato. Ko je šla kavalkada mimo, si je zatisnil	uho	in, prestrašeno zroč na generala, je vzdihnil	A
je vzdihnil Bobojedac, držeč se še vedno za	uho.	General je izvadil iz žepa šest grošev ter jih	A
ob koleno, podprl glavo in zvesto vlekel na	uho.	Drugega ni razumel nego to, da je Trkulja pel	A
kakor bi ga bil pičil gad, ter pazno vlekel na	uho.	»Slišiš, gospodine Franjo!« je viknil.	A
deklica se je vznemirila. Vilar je nastavil	uho,	toda ničesar ni slišal.Deček je stekel na pot	A
prislonjeno lestvo, s svinčnikom se je pobezal v	uho,	si popravil ščipalnik, naposled je jadovito	A
njim Katica, pobezavši ga z izpuknjeno bilko v	uho.	»Srce vas boli, gospodine Franjo?	A
prestrašil in padel?« je tiho rekel Bajiću na	uho	Mik ter skrivenčil obraz, tako da se je Katica	A
so pripeljali poročnika, ki se ga je odsekano	uho	držalo le še s tanko kožico; bingljalo je ob	A
čase. . / . / stran 545 . / Eden je izgubil	uho,	drugi je nosil na obrazu praske in brazgotine	A
ljudje,« je pohvalil Bobojedac, naslonivši desno	uho	na ramo.»Pa tudi pri nas so navihani.	A
ni zgodilo, ker ni bilo v navadi. Nastavlja	uho	in utripajočega srca pričakuje, da zine možak	A
ženstvu, sedaj je njeno srce ohladnelo, njeno	uho	je oglušelo zanj, nekako drobila se je njegova	A
je turbanov konec posebno koketno mahal čez	uho.	Saj bednega katolika še nikdar ni doletela takšna	A
razlegale v mesečno noč; zvesto je vlekel na	uho,	da bi ne preslišal tega, kar žalko in enozvočno	A
se je zmajev in kač v temnicah; vlekel je na	uho,	da bi razbral, ne kriči li pobratim nekje v	A
laž, vse je prevara! - šepetalo mu je nekaj na	uho.	Od takrat se za gledališče več ne navdušuje.	A
sovražnika. Z Lazarjem sva jo zvesto vlekla na	uho.	Vse pesmi si nisem zapomnil, tudi ni ne v jezikovnem	A
strela in z namuljeno travo v gobcu vleče na	uho,	od katere strani se pač bliža grozna nevarnost	A
Vahuljin denar, sem z njim! - tako sem mu tulil na	uho	in ga mikastil.Pa precej ni hotel dati, otepaval	A
pripenjat močno kito, ki je zlezla na zardelo	uho.	Morda ji je pa tudi kaj drugega gnalo rdečico	A
šušljanje mehkega pogovora je prihajalo na moje	uho.	Zleknil sem se po stopnicah in zaspal sem.	A
torej stal pri raportu, kjer je zvesto vlekel na	uho,	kaj pripoveduje skesani grešnik kapetanu o svojem	A
par desetakov,« je govoril Črž prijatelju na	uho,	ker okna so bila odprta. Čajž se je čudil toliki	A
Korajžno si je pomaknil čelado nad desno	uho,	se udaril po kolenih in zadovoljno vzkliknil	A
primem prijazno okoli glave in ji zatrobim v	uho:	»Micka, če težko hodiš, saj ti ni treba ‒ se	A
kar mu iz okna prvega nadstropja zadoni na	uho	oduren »hahaha« in ga zbode globoko v dušo.	A
sprejel dacarja in mu naklonjeno odprl svoje učeno	uho.	Mirno ga je poslušal.	A
rak in je šepnil svojemu klientu par besed v	uho,	kratke so bile, pa krepke, da je odnehal in	A
obme, me pobožalo po licu in mi zašepetalo na	uho:	»Naj bom pa jaz tvoj morski strahek.« Holaj	A
enkrat še poljubil, a naposled mi je zašepetal v	uho:	»Atek, naj bom rajši jaz Dimež, strah kranjske	A
glavo je zmajal in prepeljal klobuk na drugo	uho	in pljunil pod mizo.In bi bil razodel in povedal	A
dehtelo, muhe so šumele, od daleč mu je bila ob	uho	enakomerna pesem cepcev ta-ta-ta-ta ta-ta-ta	A
peči, kjer je skrit v kot bil vlekel pogovor na	uho,	in jih je vseh bilo šest glav. Sedeli so in	A
pultu, je zbor tisti, ki kazi; ako se prime za	uho,	pomeni to, da tisti solist distonira, precej	A
Enakomerno prše otožno parfumirane besede,	uho	jih čuje, do srca ne segajo, zakaj papirnate	A
so odrezali Settali roke ... Tačas mi je ujelo	uho	tudi ogorčeno kritiko dolgega zmrzujočega gimnazijca	A
kje bi kazalo kaj zaslužka. Ko mu je torej na	uho	zadonelo prijazno petje od »Pikapolonice«, je	A
prisegel. Baret si je bil pomaknil nad levo	uho,	kakor da prihaja z vojaškega nabora, in namesto	A
užaljeno lice. Pomaknil si je baret nazaj nad levo	uho	in očetovski posvaril živahno pričo: »Jej, jej	A
zavpil »av!«, še preden ga je mojster ujel za	uho;	drugega odgovora ni dal, le z večjo vnemo se	A
svoje. Ukazal je: »Milan Jeraj, primi se za	uho!	«‒ Milan je ubogal in že se mu je kisal obraz	A
stran 54 . / ‒ »Milan Jeraj, stresi se za	uho!	«In Milan Jeraj si je stresel uho in solze, debele	A
stresi se za uho!« In Milan Jeraj si je stresel	uho	in solze, debele kakor vinske jagode, so mu	A
če bi se ne bilo zgodilo, da mu odtrga eno	uho,	ga s tem oropa važnega vzgojnega pripomočka	A
vonj ‒ in skupina glasov, ki ji je udarjala ob	uho	od ljudi, živali, mlina, narave, ji je bila	A
okoli vratu in mu prav tiho, prav tiho dahnila v	uho:	»Odpusti!« Odpustil ji je s poljubom in z roko	A
Ali te naj peljem k žandarjem?« Siknil mu je v	uho:	»Da te zapro, ker si tat!Lopov!«	A
in bistro ob Vaši postelji in Vam šepeče na	uho	moje pozdrave.Zraven se igra z Vašimi zlatimi	A
Lepe Urške pa ni videlo več nobeno oko, nobeno	uho.	[ Jutro, 30. januarja 1927 ]	A
vmes, enega sem celo slišal na lastno desno	uho,	žalibog! ‒ v levem imam pavolo, ker me trga	A
in skrivaj in niso rekli niti: »Pišite nas v	uho!	« To ni bilo lepo in božji mlini ne bodo prizanesli	A
tudi koncerte. Pa tudi ob teh koncertih mi	uho	opazuje, kam muzika in moderni razvoj molita	A
same, nego nosijo svoje klevete ljubemu Bogu na	uho	in ga ščuvajo, naj pogubi človeka od nasprotne	A
ajdove potice nimamo. Rajske harmonike mu božajo	uho	‒ njemu se hoče konjička, ki piska vzad, takega	A
lahko bila svoj lastni sin! O, milostiva, na	uho	mi je prišla pretresljiva vest, da Vas je bolel	A
se jim je strupena kuga že globoko zajedla v	uho	in grlo ‒ obupane jim doma vijó roke žene in	A
glas in kozarček slivovke uživajočo kuharico za	uho,	da je premilo zaklela.S kuharice je skočila	A
ne s poezijo, ki je dar nebeški, in ti trga	uho	njegov obupni klic: »Lačen, lačen, lačen!«To	A
gladujočega otroka in križem drži roke. Oziroma je	uho	postave tisto, ki čuje obupni klic in drži roke	A
pozivam, ki . / . / stran 261 . / ste oko in	uho	postave, da nemudoma nehate križem držati roke	A
brez okraskov; nevljudno je boksnil Petra za	uho	in še je zahteval, da mu vrne pol žemlje. Tako	A
ako znaš nanje, so jako ali besno ugodne za	uho	naklonjenega poslušalca. Pa je dejal skavt Peter	A
kraj dolgi kuhalnici in ako ni toliko ugoden za	uho,	je tembolj ugoden za oči; in je dejal skavt	A
je krasil rdeči fes, zasukan je bil nad levo	uho	kakor oni stolp v Pisi in je bil najočitnejši	A
v svarilen zgled kar na kraju samem pribije	uho	na drevo.Zlasti,« sem rekel, »če je od nasprotne	A
pljuskala čez rob, roka, ki je držala škaf za	uho,	se ji je tresla.V kuhinji se je sesedla na stol	A
kazalec, da je Hudournik nekajkrat nastavil	uho,	če ni ura obstala, je nazadnje vendarle prilezel	A
nenehno migljale vrste lončkov pred očmi in	uho	je še slišalo škripanje trtih zdravil v njegovi	A
porazgovorila, je mojster prijel Franceljna rahlo za	uho	in mu povedal, da je sprejet za vajenca.Pepe	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani