Da, in tedaj je šel čuden tresljaj skozi vodoravno telo, frfotanje bele zastavice je šlo skozenj. In lačni udje so se zasukali, priželi odejo k sebi, grlo je z naslado, kakor da se mu je kolcnilo, pogoltnilo skopo slino, uho pa ni več slišalo tuljenja psov na trebuhu črne planine. Gotovo, tudi v drugih se je zaiskrila misel, ki je bila svetla kakor srebrne jate v soncu, a iskra je počasi usahnila v debeli plasti pepela.