srebrn (436)

robovih izvezen pisan vzorec, je nekoč stal	srebrn	pladenj, na njem tenke, zapečene rezine morskega	A
In duša ni li kakor zemlja? Zdaj vir	srebrn	iz nje šumlja, zdaj iz globokega ji temlja goreča	A
ljubezni šepečejo bleščeči tisoči. Med njimi kot	srebrn	čoln pa plove bledi ščip; smehljajo se mu zvezdice	A
krasnì živela je nekdàj poljani, kjer v travah se	srebrn	potoček vije; metuljčki, videti nje lepotije	A
njen otroški smeh, kakor bi padali kristali na	srebrn	krožnik ... Dà, -- ”velik je najin svet in	A
vodo Bela se krsta je v dnu prikazala, križ se	srebrn	zasvetlikal nad njo... Takrat presekal je nočno	A
sijaj ... Mogoče bi rado spet listje imelo ‒	srebrn	sijaj, polcvetal, čudovit ‒ človek bi umrl,	A
sedelci zibelka. U zibeli detece, na detetu	srebrn	pas! Na pasu je jabuka, na jabuki rožica, na	A
od cestnega odbora; vojaki pridejo na vaje,	srebrn	dež za krčmo; morda - no, zakaj ne, tudi karte	A
fanta v avstrijski uniformi. Takó je tam tudi v	srebrn	papir zavito ploščato srce.Kdo vé, zakaj se	A
jase je tekla senčna črta. Tukaj je bil sneg	srebrn,	iskril se je v soncu in je bil topel in živ	A
in ostro konico, kakor bi mu iz temena rasel	srebrn	rog. Bil je resen in mogočen kot sam gospod	A
telesa, izza pasu je orokavičena roka potegnila	srebrn	ročaj in samokres je siknildolg plamen ognjenega	A
ravnini, po kateri se vije Dolinščica kakor	srebrn	pas po belem krilu.Drugačen prizor pa se mu	A
novčič za novčičem, bel in bakren, in nazadnje	srebrn	tolar. »Hitro, hitro,« je priganjal oče, »da	A
svetlim ročajem, ne manjka dosti, pa bi bil	srebrn.	Redno je ne jemljem s sabo.	A
jako lep ročaj, ni dosti manjkalo, da ni bil	srebrn	Doma ni bilo palice, zato sem krenil gledat	A
vendarle škoda, kajti njen ročaj na pik da ni bil	srebrn.	‒ Zdi se mi, da sem to že povedal.	A
rožastem telovniku mu je bingljala težka veriga in	srebrn	konjiček se je zibal na njej. »No, gospodinja	A
Sredi trga se je svetil kip: na mogočnem stebru	srebrn	konj, ki ga je jezdil Teodozij, še v mraku bleščeč	A
tudi Radovan. Na glavi pozlačen šlem na prsih	srebrn	oklep. Epafrodit se je godcu veselo nasmehnil	A
Kdor je prinesel najboljše spričevalo, je dobil	srebrn	goldinar.Ko so srebali vročo kavo, je stopil	A
denarnico, prijel je s palcem in kazalcem svetel	srebrn	goldinar ter ga spustil počasi na materino dlan	A
očmi je pogledal nakvišku, v njen sveti obraz.	Srebrn	je bil kakor mesečina; in kakor tista se je	A
me ne bojte!« je rekel in je položil na mizo	srebrn	denar. »Popotnik sem, ki gre po pravico h gospodarju	A
bil čudovito miren. V rokah je držala velik	srebrn	krožnik in na krožniku so bile njene odrezane	A
sanjajo. In od drevja so visela zlata jabolka,	srebrn	je bil pesek na tihih stezah, kraljeviči so	A
Vina prinesi!“ Vrgel sem	srebrn	goldinar na mizo. ”Nič nikar ne glej, pošten	A
vedel razumno in obzirno, položim mu glavo na	srebrn	krožnik... Taka je moja zapoved, dragi moji, in	A
Elija zaklenil v kapelico. Od stropa je visel	srebrn	lestenec, na njem pa je bilo do trideset sveč	A
te zdajle opeharil! Za plesniv oreh bi dobil	srebrn	tolar, če ne cekin. Ampak še je pravica in je	A
drevesom; naokoli se pasejo ovce, spodaj se blešči	srebrn	studenec, vso pokrajino pa obseva milo večerno	A
prinašajo časopisi za odraslo mladino: razpal mlin,	srebrn	potok, par borovcev v bližini, snežniki v ozadju	A
daleč dol po ravnini. Vse se je tam bleščalo,	srebrn	prah je pregrinjal vso daljavo; pod hribom,	A
njemu. Sodnik je odprl denarnico in mu je dal	srebrn	goldinar.”Na jesen, kadar se odpraviš v Ljubljano	A
ozrl postrani, poslušal je komaj, dal ji je	srebrn	goldinar in se je vrnil v izbo; komaj da je	A
Posegel je v suknjo in je zalučil po hodniku	srebrn	denar, da je tanko zažvenketalo. ”Na, išči	A
/ stran 166 . / ”Nečistnik, ki prodajaš za	srebrn	in za bakren denar svojo ženo in svojo hči	A
in bakren križ, drugi majhne bele jagode in	srebrn	križec.In vendar je njena duša tako obložena	A
že se je bočil okoli njega ter se širil žarek	srebrn	kolobar in kakor v srebrno jezero so padale	A
se je oblekla lepa mlinarica, prepasala si je	srebrn	pas, čipkasto ruto si je ovila okoli glave,	A
Talijan še bolj siroten, mu je Pavle posodil	srebrn	tolar. ”Če me oslepari zanj, pa naj me oslepari	A
oblački plavajo po njem. Reka se vije kakor	srebrn	pas, slavec toži svojo ljubezen, ponižna vijolica	A
zdaj v nebesih in me sliši, mi je dal nekoč	srebrn	goldinar in mi je naročil, da naj ga ponesem	A
mehak zavoj, ko sem se vračal. Dala mi je bila	srebrn	goldinar. Štacuna je bila polna ljudi; ženske	A
njen otroški smeh, kakor bi padali kristali na	srebrn	krožnik ... Dvignila je glavo, da so se ji	A
naši pljačkarji med njimi.« Herbart da kmetu	srebrn	tolar in krene proti Cvitniku. »Pripravite se	A
Mercedes.« Spričo take govorice je vzbrnel	srebrn	smeh.Anica si je zakrila vsa rdeča svoja otroška	A
mize usnjen mehur in ga vrgel na mizo, da se je	srebrn	denar raztresel po njej.Rekel je: »Tu je zakup	A
kremen s puške, za dobršen nož odlomljene sablje,	srebrn	novec, čop las iz nekakove rdeče brade pa še	A
Izmed vseh prva se zbudi drobna taščica in kakor	srebrn	zvonček gostoli nje močna pesem visoko z vitke	A
bila vsa srebrna. In nekje na prstu mu je tičal	srebrn	obroč, kakor jih nosijo najbogatejši mesarji	A
klobuček mu črn, v rokah zablešči se mu čeveljc	srebrn.	»Če kateri v vasi ta čeveljc bo prav!« zavpije	A
sestri, »veseli bodimo!« Potlej je poiskal velik	srebrn	denar, ga vrgel v majhen vrč, natočil vina in	A
hrbtno stranjo naprej; na mezincu je bil velik	srebrn	prstan, ki je imel vkovano debelo, primerno	A
baroni, pijemo ga po kroni!’« Rekši, vrže debel	srebrn	tolar na mizo, da je glasno zažvenketal. Voznik	A
»O, kajpak! Kakor	srebrn	groš, tako bi ga poznal.Tolikšen je ko vi in	A
igrajo, niso hoteli; in ko je obljubil vsakemu	srebrn	groš, začeli so samo trije, drugi mu niso verovali	A
lesketalo okrog cerkve na otoku in Sava se je kakor	srebrn	pas previjala med gmajnami, gozdovi in polji	A
je vstal izza mize, šel k Bovčanom, jim vrgel	srebrn	goldinar in povedal gostom: »Ta raj je moj in	A
svetili rdečkasta žida in črn žamet in težak	srebrn	sklepavnik. Na čelu ji je blestela, na sredo	A
sipalo ivje, bleščeče v sončnih žarkih kakor	srebrn	prah. Po polju se je prelétovala tolpa vran	A
vila bela velika cesta in z njo vštric tekel	srebrn	potok; na desno je zazrlo oko široko ravan proti	A
dragega sukna. Okoli pasu so bogatejše žene imele	srebrn	pas, na glavi pa z zlatom obrobljeno »avbo«	A
napojil prav do sitega. Naposled mu je dal kak	srebrn	denar, za nameček pa navadno še eno pljusko	A
je pomenil mavrico. Deklica mu prinese zanj	srebrn	groš in ga prosi, da bi ji naredil še kaj drugega	A
VASJO Tih večer je. Luna plava po modrini kot	srebrn	bi čoln po morski plul gladini. Zlate zvezde	A
slap na levi, se je blesketal in iskril kakor	srebrn,	a tam na desni je žarela rdeča ruta, ki je ovijala	A
za vratom, nardečila si je ustnice in nanesla	srebrn,	svetlikajoč se posip okrog oči, katerih temota	A
odpre velikanski prostor, sredi katerega stoji	srebrn	kapljast trup Iksiona. »Ne boš verjel, ta mahedravi	A
Kristalogorje. Osupel strmi, ko se iz zvezde vsuje	srebrn	prah in zamrgoli v vse hitreje vrteči se prstan	A
da smo še pridneje prinašali v šolo zlat in	srebrn	ovojni papir.Nos je imela razjeden do ličnih	A
dostojanstveno se je z lahovške strani prikazal	srebrn	štirimotornik.Spuščal se je z izproženimi kolesi	A
skodranimi lasmi, ki mu na verižici okrog vratu visi	srebrn	križ.»Zakaj bi božja milost potrebovala informacije	A
znan. Po prvem počitku je našla celo novec,	srebrn	novec, na katerem pa ni mogla več razločiti	A
vstopili v zborovališče, kjer je pod stropom lebdel	srebrn	balon. »Odpiram zgodovinsko sejo,« je slovesno	A
rauensteiner!« je dejal že precej glasno. »Ročnik je	srebrn.	In ta dva kamna sta prava rubina!	A
zdravila; nad njimi pa sta visela zlato sonce in	srebrn	mesec in opozarjala na čudovito moč in zdravilnost	A
najčistejše nebo po nevihti. Z mize je vzel droben	srebrn	zvonček in narahlo pozvonil. »Želite,« je rekla	A
Slovenije. Kapitanovo lice je bilo sivo in njegov	srebrn	kazalec je glasno bobnal po mizi. »Jo poznata	A
Takoj ... « je ostro dejal kapitan. Njegov	srebrn	kazalec je bobnal po steni, kot bi bil iz jekla	A
nazadnje sta si podala roki. »Vrnem vam še	srebrn	kazalec,« je rekel Kristof. »Mogoče ga boste	A
pojasniti nama mora najprej šef.« »Kristofov	srebrn	kazalec je bil neke vrste zbiralnik podatkov	A
beg od slabega boja. ◆ Bolje dober glas kot	srebrn	pas. ◆ Bolje drži ga kot lovi ga.	A
◆ Srditost je kratko brezumje. ◆	Srebrn	las je starosti kras. ◆ Srebrno sedlo še ne	A
gladu in žeje. ◆ Več je vreden lep glas ko	srebrn	pas. ◆ Več je vredna ena priča, ki je videla	A
gre dalje. Zapazi tri gradove: prvi je bil	srebrn,	drugi zlat, v tretjega pa se kar ni mogel ozreti	A
jugoslovanski zunanji minister vtaknil v žep	srebrn	pribor.Nekaj časa je to skrivnost hranil zase	A
uvodom in kretnjami je spravil v žep suknjiča	srebrn	pribor in vprašal goste: »Kaj mislite, kje je	A
mesto. Ali odnesel ji je zlato sladkornico,	srebrn	svečnik in starinsko vazo. Otroci so imeli vsak	A
da bi bila lahko jokala. Tedaj je zazvenel	srebrn	smeh po sobi. Ali ste slišali kdaj smejati se	A
Mesec je sijal v sobo, polnočni mesec, ves	srebrn	in skrivnosten.Ta hip sem pozabila na sanje	A
visokih kljukah, počasno odpirajo vrata ‒ kakor	srebrn	zvonec zveni otroški smeh v srce. In tisto lepo	A
Sava se svetlika v mračni ravnici kakor širok	srebrn	trak.Me pa se sprehajamo, pogovarjamo in posvetujemo	A
našem srcu kakor čudovita rajska roža in kakor	srebrn	studenec se razlije milina v naše duše. Vidiš	A
prijeli ...« Po teh besedah je kardinal prijel	srebrn	zvonec in pozvonil; vstopil je neki častnik	A
in brezupna »puščava«, ki je ni krasil noben	srebrn	pribor, nobeni kristalni kozarci, nobena steklenica	A
prepevala s tako čistim in tenkim glaskom kakor	srebrn	kraguljček.Takega petja gotovo dotlej še ni	A
sprevod. Zabobnel je boben, prikazal se je	srebrn	križ; nato so se pojavili bakli, ki sta ju nosila	A
Oh, ti nesrečnik!« V njegovem žepu je našla	srebrn	naprstnik, ki ga je pogrešala že tri dni, nato	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani